Evropa trepeta pred rusko ladjo z 20.000 tonami gnojila: “Plavajoča megabomba”

Svet 14. Okt 202417:13 3 komentarji
Ladja MV Ruby
Foto: PROFIMEDIA

Ladja MV Ruby že tedne pluje ob severozahodni obali Evrope v iskanju pristanišča, kjer bi lahko popravila škodo na trupu in propelerju, ki jo je utrpela malo po izplutju. A nobeno od evropskih pristanišč ji ne dovoli priveza, saj se bojijo potencialne sabotaže – ladja namreč iz Rusije prenaša več tisoč ton amonijevega nitrata, snovi, ki se uporablja v gnojilih in lahko povzroči katastrofalno eksplozijo.

Ladja z ruskim tovorom MV Ruby je zaradi počenega trupa in poškodovanega propelerja za več kot en teden obstala ob obali Velike Britanije, kjer pluje vse od prejšnjega meseca.

Kot poroča Dnevnik.hr, ladja že tedne pluje ob severnoevropski obali v iskanju pristanišča, a ji nobena država ne dovoli, da bi se približala – bojijo se ponovitve katastrofe leta 2020 v Libanonu, ko je eksplozija 2.750 ton amonijevega nitrata opustošila pristanišče v Bejrutu in ubila skoraj 200 ljudi.

MV Ruby naj bi po poročanju New York Timesa prevažala sedemkrat toliko, domnevno okoli 20.000 ton amonijevega nitrata, snovi, ki se uporablja v gnojilih.

Strah, da gre za “trojanskega konja”

Ladje, povezane z Rusijo, se soočajo s podobnimi težavami že od začetka vojne v Ukrajini. Čeprav ladja Ruby pluje pod malteško zastavo in je v lasti malteškega podjetja Ruby Enterprises, upravlja pa jo Serenity Shipping s sedežem v Združenih arabskih emiratih, je rusko gnojilo, ki ga prevaža, vzbudilo zaskrbljenost nekaterih vlad, da bi bila lahko ladja “trojanski konj”, namenjen sabotaži pomorske in pristaniške infrastrukture, piše Dnevnik.hr.

Upravljalci ladij in nekatere pomorske oblasti so neuspešno poskušale prepričati javnost, da tovor ne predstavlja nobene grožnje.

182-metrska ladja je sprožila mešane odzive skoraj takoj, ko je avgusta zapustila pristanišče Kandalakša na severozahodni obali Rusije. Kmalu zatem je ladja nasedla in utrpela škodo, zaradi katere ni mogla nadaljevati do pristanišč v Afriki, kamor naj bi dostavila tovor, je v izjavi zapisal lastnik ladje.

Ladja MV Ruby
Foto: PROFIMEDIA

Ladja je nato odšla na Norveško, kjer so jo v začetku septembra zadržali pred pristaniškim mestom Tromsø, medtem ko so inšpektorji pregledali njeno škodo, je sporočila norveška pomorska uprava. Pojasnila je, da sta se poškodovala krmilo in propeler ter da je trup utrpel nekaj razpok, a da poškodba ni vplivala na tovor na ladji.

Nekdanji litovski veleposlanik v Veliki Britaniji: Gre za plavajočo megabombo

Švedske in danske pomorske oblasti so sledile ladji MV Ruby, ko se je počasi pomikala proti Severnemu morju v iskanju pristanišča. A na poti v Litvo so jo spet doletele težave.

“Čeprav ni bilo dokazov o slabih namenih, Litva ne more tvegati, da bi bila neprevidna pri kakršnihkoli interakcijah, povezanih z Rusijo,” je dejal Gabrielius Landsbergis, zunanji minister Litve – ki je zaradi desetletij dolgega boja s sovjetsko okupacijo do Rusije še posebej previdna.

Čeprav je plula pod malteško zastavo, se ladja ni smela zasidrati niti na Malti. Po poročanju malteških medijev prejšnji mesec je ministrstvo za promet sporočilo, da lahko to stori le, če najprej raztovori svoj tovor.

Po poročanju Dnevnika.hr se je MV Ruby nato obrnila proti Veliki Britaniji. Toda nekdanji litovski veleposlanik v Veliki Britaniji Eitvydas Bajarunas je ladjo opisal kot “plavajočo megabombo” in opozoril na možnost ruske sabotaže, kar so britanski mediji hitro opazili. “Na žalost zaradi medijskih špekulacij o ladji pristaniški terminali v Združenem kraljestvu niso želeli prevzeti ladje,” je prejšnji teden dejal upravitelj ladje.

Ladja MV Ruby je zaprosila za privez, da bi svoj tovor z amonijevim nitratom prenesla na drugo ladjo in opravila popravilo, vendar še vedno čaka na odgovor britanskih oblasti, je še zapisano v izjavi upravitelja.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje