Menu Item
Analiza pramen las najdenih v španski jami, so dali najstarejši neposredni dokaz, da so ljudje v Evropi droge uživali že pred 3000 leti.
Prameni las, ki so jih arheologi našli v jami na španskem otoku Menorca, so dali najstarejši neposredni dokaz o uporabi psihoaktivnih substanc v Evropi. Njihova analiza je pokazala, da so ljudje v Evropi droge uživali že pred 3000 leti, poroča ameriški znanstveni portal Science News.
Pred približno 3000 leti so obiskovalci jame Es Carritx na Menorci, morda šamani, ki so izvajali duhovne in zdravilne obrede, uživali rastline, ki so vsebovale snovi, ki vplivajo na spremembo stanja uma in na vid, je povedala arheologinja Elisa Guerra-Doce z Univerze v Valladolidu v Španiji.
Znake človeške dejavnosti v jami, vključno z več kot 200 grobovi, so pred tem datirali v obdobje pred približno 2800 do 3600 leti. Raziskovalci so v notranjosti jame našli tudi več predmetov, vključno s šestimi lesenimi posodami, ki so vsebovale pramene človeških las.
Odkrili tri rastlinske psihoaktivne snovi
V kemični analizi las iz ene od posod, ki so verjetno pripadali več kot eni osebi, so odkrili tri psihoaktivne rastlinske snovi, ki so jih osebe zaužile, lasje pa absorbirali, v obdobju skoraj enega leta, so poročali znanstveniki v reviji Scientific Reports.
Dve snovi, atropin in skopolamin iz njivske preslice, povzročata dezorientacijo, halucinacije in spremenjene fizične občutke. Druga snov, efedrin, povečuje energijo in budnost. Znanstveniki menijo, da naj bi šamani vedeli, kako varno uživati te potencialno strupene rastline.
Raziskovalci tudi domnevajo, da so posamezniki, ki so želeli ohraniti starodavne tradicije, v jami skrili lase in druge ritualno pomembne predmete, saj je naraščajoče prebivalstvo Menorce pred 2800 do 3000 leti spodbudilo družbene spremembe. Pogrebni obredi so vključevali barvanje pramenov las na truplih v rdečkasto barvo, pozneje pa so nekatere pramene las odrezali in jih položili v posode, ki so jih pustili v bližini grobov.
Drugi ekipa raziskovalcev je z analizo las ugotovila, da so inkovski otroci, namenjeni za žrtvovanje, pred več kot 500 leti uživali halucinogene pijače, liste koke in alkohol. Študija iz leta 2005 pa je v laseh dveh človeških mumij iz Čila izpred približno 3000 let našla kemične znake žvečenja listov koke. Posredni dokazi o uporabi drog v različnih delih sveta, kot so umetniške upodobitve, pa segajo še dlje v preteklost, še navaja Science News.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje