Menu Item
Poslanci Evropskega parlamenta so po obisku na Madžarskem izrazili zaskrbljenost nad stanjem v sodstvu in medijih, pa tudi nad ogrožanjem akademske svobode. Po mnenju nekaterih poslancev se je položaj v državi v zadnjem času poslabšal, na predstavitvi ugotovitev v Bruslju pa je bilo slišati tudi opozorila za zaščito evropskih sredstev.
Na Madžarskem se je minuli teden mudila delegacija za ugotavljanje dejstev parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Namen obiska je bil oceniti spoštovanje svobode medijev in akademske svobode, neodvisnost sodstva in pravice manjšin. Evropski parlament je namreč zaskrbljen, da so na Madžarskem ogrožene demokracija in temeljne pravice.
Člani delegacije so na današnji novinarski konferenci podrobneje predstavili svoje ugotovitve. Vodja delegacije Gwendoline Delbos-Corfield je kot vprašanje, ki po njenem vzbuja največ skrbi, omenila vladni vpliv na podlagi sprejetega zakona, ki je omogočil prenos javnih univerz na zasebne fundacije, ki jih vodijo upravni odbori, naklonjeni oblastem.
S tem povezano je povezano tudi vprašanje financiranja, konkretno prenos javnih sredstev na te fundacije. Kar bi nas Evropejce moralo skrbeti je, ali bo dovolj preglednosti, ko se bodo evropska sredstva enkrat stekla v te fundacije, je dejala poslanka iz vrst Zelenih. Zakon namreč ne pripomore k preglednosti uporabe javnega denarja, še zlasti ne evropskih sredstev, je še opozorila.
“Opozicija praktično ne dobi prostora v javnih medijih”
Omenila je tudi vprašanje medijskega pluralizma, pri čemer je izpostavila težave glede javnega financiranja do vlade kritičnih medijev. Ti po besedah njenih sogovornikov v Budimpešti niso deležni enake vsote sredstev kot vladi naklonjeni mediji. Opozicija pa praktično ne dobi prostora v javnih medijih.
Posebej skrb vzbujajoče za novinarje na Madžarskem je vohunjenje s programsko opremo Pegasus in možnost, da jih nadzirajo, je še povedala poslanka. Madžarska se je po razkritju o vohunjenju s sporno opremo omenjala med državami, kjer naj bi domnevno obsežneje vohunili za novinarji in aktivisti.
V pogovoru s sodniki so bile izražene skrbi zaradi imenovanja predsednikov ustavnega in vrhovnega sodišča ter razširitve njunih pooblastil v okviru zadnjih reform, je še dejala Delbos-Corfieldova v zvezi z delovanjem sodstva.
“Madžarska vlada je državo še bolj spremenila v avtoritarni režim”
Tudi poslanka Bettina Vollath je ocenila, da se položaj v zadnjih treh letih ni izboljšal, ampak poslabšal. “Madžarska vlada je državo še bolj spremenila v avtoritarni režim, kjer ločitev oblasti, svoboda medijev in neodvisnost sodstva niso več zagotovljeni,” je dejala poslanka socialistov (S&D).
Med obiskom so dobili “resnično zaskrbljujoče vpoglede v konkretne primere na različnih področjih”, pri čemer je prav tako omenila ustanovitev fundacij za nadzor nad javnimi univerzami in kulturnimi ustanovami ter nedavno imenovanje predsednika ustavnega sodišča. To po njenem vzbuja resne pomisleke. Pri tem je pozvala k čim prejšnji uveljavitvi mehanizma pogojevanja izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem pravne države.
Madžarski v bran v ID in ECR
Na novinarski konferenci, ki je potekala v živo in na daljavo, sta spregovorila tudi poslanec iz skupine Identiteta in demokracija (ID) Nicolas Bay in Jorge Buxade iz evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Oba sta zavrnila očitke na račun oblasti v Budimpešti in jih označila za politični napad na Madžarsko.
Buxade je prek videopovezave dejal, da se delegacija med obiskom ni seznanila z otipljivimi ugotovitvami glede resnih kršitev človekovih pravic. Ko gre za neodvisnost sodstva, se je na srečanju s predstavniki ustavnega in vrhovnega sodišča izkazalo, da sistem imenovanja sodnikov ni nič drugačen od sistemov v drugih članicah EU, je pojasnil. Na Madžarskem je več pluralizma medijev kot v Španiji, je še dejal poslanec, ki tudi sam prihaja iz Španije.
Sedemčlanska delegacija, v kateri je bil po en član iz vsake politične skupine, se je v okviru tridnevnega obiska srečala s predstavniki medijev, civilne družbe, opozicije, županom Budimpešte, poslanci, sodniki in dvema ministroma. Skupaj so se srečali z več kot sto ljudmi, od teh so se dejansko pogovarjali s 85, je povedala Dolbos-Corfieldova. Z zbranimi informacijami bodo sedaj nadaljevali delo in decembra Evropskemu parlamentu predstavili posodobljeno poročilo o stanju vladavine prava na Madžarskem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!