Evroposlanci zvišali cilj zmanjšanja izpustov v nekaterih sektorjih

PROFIMEDIA

Evropski poslanci so izglasovali več zakonodajnih predlogov iz svežnja Pripravljeni na 55, s katerim želi Evropska unija (EU) do leta 2030 izpuste zmanjšati za 55 odstotkov. Med drugim so sprejeli reformo sistema trgovanja z izpusti.

Evroposlanci so v Strasbourgu potrdili več zakonodajnih predlogov iz svežnja Pripravljeni na 55. Sprejeli so reformo sistema trgovanja z izpusti ter potrdili vzpostavitev mehanizma za dodatno uvozno dajatev na izdelke z visokim ogljičnim odtisom in socialnega podnebnega sklada.

Reformo sistema za trgovanje z izpusti (ETS) so potrdili s 413 glasovi za, 167 proti, 67 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Reforma med drugim predvideva zvišanje splošnega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, vključenih v ETS, na 62 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005. Trenutno ta cilj znaša 43 odstotkov.

Reforma poleg tega vzpostavlja nov sistem ETS II za gorivo za cestni promet in sektor stavb, kar pomeni, da bosta morala tudi ta dva sektorja od leta 2027 plačevati za izpuste. V primeru izjemno visokih cen energentov bo ločen sistem uveden leta 2028, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Po novem bo v evropski sistem trgovanja z izpusti vključen tudi pomorski sektor. Z letom 2024 bodo začeli postopoma uvajati obveznost ladjarskih družb, da predajo emisijske pravice. Obenem so poslanci potrdili revizijo sistema trgovanja z izpusti za letalstvo. Brezplačne pravice za sektor letalstva bodo tako do leta 2026 postopno odpravljene, spodbujala pa se bo uporaba trajnostnih letalskih goriv.

Reforma predvideva še postopno odpravo brezplačnih pravic za podjetja med letoma 2026 in 2034. V tem obdobju pa bodo hkrati uvedli nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ki so ga poslanci danes potrdili s 487 glasovi za, 81 proti in 75 vzdržanimi.

Mehanizem se bo uporabljal za blago, kot so železo, jeklo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik, pod določenimi pogoji pa tudi za posredne emisije. Uvozniki tega blaga bodo morali plačati razliko med ceno ogljika v državi proizvodnje in ceno emisijskih pravic v sistemu ETS.

EU želi s tem tretje države spodbuditi k zvišanju podnebnih ciljev. Poskrbeti pa želijo tudi, da podnebnih prizadevanj na evropski in svetovni ravni ne bi spodkopavala proizvodnja, preseljena iz Evropske unije v države z manj strogimi politikami, so navedli v parlamentu.

Socialni sklad za podnebje

Del svežnja Pripravljeni na 55, katerega cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov glede na leto 1990 in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, pa je še socialni sklad za podnebje.

Sklad, za vzpostavitev katerega je glasovalo 521 poslancev, 75 jih je bilo proti, 43 pa se jih je glasovanja vzdržalo, bo namenjen pravičnemu in socialno vključujočemu podnebnemu prehodu. Socialni sklad, ki ga bodo ustanovili leta 2026, bo iz prodaje pravic iz sistema ETS II prejel 65 milijard evrov, iz nacionalnih virov pa še dodatnih 25 odstotkov, kar naj bi po ocenah znašalo 86,7 milijarde evrov.

Zakonodajne predloge mora zdaj potrditi še Svet EU, v katerem so zastopane države članice, nato pa bodo objavljeni v uradnem listu. Potrditev v parlamentu je že pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je poslancem zahvalila za podporo, članice pa pozvala, naj dokončajo delo. “Skupaj bomo Evropo naredili prvo podnebno nevtralno celino,” je zapisala na Twitterju.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.