Menu Item
Evropska komisija je znova zagnala razpravo o prenovi evropskih proračunskih pravil, zamrznjeno zaradi pandemije covida-19. Cilj je reforma do leta 2023, ko naj bi nehala veljati klavzula, uvedena ob začetku pandemije, ki omogoča maksimalno odstopanje od pravil.
Evropska komisija je objavila sporočilo z oceno vpliva pandemije na gospodarsko upravljanje in znova zagnala javno posvetovanje o reformi pakta za stabilnost in rast, ki opredeljuje temeljna evropska proračunska pravila. S tem je ponovno odprla razpravo o tem vprašanju.
Razprava bo potekala na različne načine, tudi s spletno raziskavo, ki se začenja s torkom. Državljani, organizacije in javni organi lahko svoje prispevke posredujejo do konca decembra.
Komisija želi znižati javni dolg
Glavne ugotovitve komisije v sporočilu so, da je treba znižati visok javni dolg in pri tem zmanjšati razlike med članicami, da bosta zeleni prehod in digitalna preobrazba terjala ogromne naložbe, ter da je treba zagotoviti pravila, ki bodo kos tem izzivom.
Pravila je treba poenostaviti, zagotoviti, da jih bodo države vzele za svoje, in poskrbeti za boljše izvajanje, izpostavljajo v komisiji. Eno temeljnih pravil pakta glede dopustne višine javnega dolga se namreč sistematično krši že od začetka, a ni pravih vzvodov za naslovitev tega problema.
Pakt za stabilnost in rast kot zgornji prag dopustnega javnega dolga opredeljuje 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kot zgornji prag javnofinančnega primanjkljaja pa tri odstotke BDP. Unija je med minulo finančno krizo pakt dopolnila z dvema zakonodajnima aktoma, ki se imenujeta šesterček in dvojček.
Maksimalno odstopanje od evropskih proračunskih pravil še do 2023
EU je sicer pred nekaj meseci sprejela splošno usmeritev, naj se še vse prihodnje leto ohrani odstopna klavzula pakta za stabilnost in rast, uvedena takoj ob začetku pandemije covida-19, ki omogoča maksimalno odstopanje od evropskih proračunskih pravil. Veljati naj bi nehala v letu 2023.
Časovnega načrta za prenovo pravil komisija ni zelo natančno razdelala. V prvem četrtletju 2022 bo objavila nove fiskalne smernice. Kdaj se lahko pričakujejo konkretni predlogi za reformo, ni jasno. V Bruslju zgolj zatrjujejo, da naj bi bilo to dovolj zgodaj, da bo vse nared do leta 2023.
Komisija se ob vnovičnem zagonu razprave otepa očitkov, zakaj ni že zdaj predstavila konkretnih predlogov. V Bruslju v odzivu izpostavljajo, da je treba najprej izvesti proces oblikovanja konsenza s pripravo skupne analize problemov.
Nihče ne želi rasti javnega dolga
Prenova proračunskih pravil ne bo lahek projekt, saj imajo članice zelo različna mnenja glede fiskalne discipline. V komisiji sicer izpostavljajo, da nihče ne želi rasti javnega dolga v nedogled, ter da ne gre za vprašanje, ali ga zmanjšati, temveč za vprašanje, kako hitro ga zniževati. Izpostavljajo tudi vsesplošno strinjanje, da so veljavna pravila preveč kompleksna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!