Menu ItemV Bruslju je danes potekalo izredno zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, na katerem so ministri razpravljali o humanitarni pomoči Ukrajini, sprejemu beguncev, upravljanju zunanjih meja ter o s tem povezanih varnostnih izzivih, vizumskih ukrepih in odzivu na hibridne grožnje.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojsa se je danes v Bruslju udeležil izrednega zasedanja Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve. Ministri EU za notranje zadeve so razpravljali o odzivu na razmere v Ukrajini, osredotočili pa so se tudi na humanitarno pomoč Ukrajini, sprejem beguncev, upravljanje zunanjih meja ter na s tem povezane varnostne izzive, vizumske ukrepe in odziv na hibridne grožnje.
“Francosko predsedstvo je danes sklicalo izredno zasedanje notranjih ministrov, kjer smo si izmenjali mnenja, kaj je lahko naslednji korak, ki ga lahko storimo v odnosu do ukrajinske krize,” je uvodoma pojasnil Hojs in poudaril, da so vsi ministri enotno obsodili rusko agresijo. “Nikogar ni med nami, ki ne bi izrecno poudaril, da je ta norost, ki si jo je privoščil predsednik Putin presegla vse meje,” je nadaljeval notranji minister in dodal, da bo zato tudi odziv držav izjemno enoten.
Gre za dve razsežnosti, v prvi točki gre tako za humanitarno krizo, ki načenja vprašanja, kako pomagati vsem tem beguncem, k i jih lahko v naslednjih dneh oziroma tednih pričakujemo, je nadaljeval Hojs. Druga tema, ki so se je dotaknili, pa je aktivacija direktive o začasni zaščiti, ki znotraj Evropske unije od njenega sprejetja leta 2001 še ni bila aktivirana. Slovenija je Ukrajini sicer že donirala nekaj opreme, je pojasnil Hojs in dodal, da je slednja vezana predvsem na civilno zaščito.
Glasovanje verjetno sledi v četrtek
Kot je pojasnil Hojs, Slovenija podpira aktivacijo direktive o začasni zaščiti, ki sicer še ni bila aktivirana in je tudi, tako Hojs, nekoliko zastarela, saj datira vse do leta 2001, Slovenija pa jo je v pravni red implementirala leta 2005. “V danem trenutku pa je aktivacija te direktive, tudi za Slovenijo, izjemno pomembna, tudi zato, ker smo doma že začeli z vsemi aktivnostmi vezanimi na to direktivo,” je nadaljeval Hojs in dodal, da smo začeli priprave za nastanitev beguncev ter vse koordinacije med resorji, ki bodo vsem beguncem nudili ustrezno podporo.
Kot je poudaril Hojs, je Slovenija v tem trenutku pripravljena zagotoviti prostor za 180 do 200 tisoč beguncev iz Ukrajine. Končna številka sicer še ni potrjena, smo pa v Sloveniji danes že vzpostavili spletno stran, kamor se lahko obrnejo ljudje, ki bi bili pripravljeni beguncem ponuditi pomoč. Po podatkih Evropske komisije naj bi sicer do tega trenutka Ukrajino zapustilo okoli 200 tisoč ljudi, je še pojasnil Hojs in dodal, da večji del svojo pot nadaljuje proti Poljski in Moldaviji.
Kot je še pojasnil notranji minister Slovenija sicer do tega trenutka ni zaznala hibridnih groženj, a kot je dejal, so vsi ljudje, ki so zadolženi za to področje, v polni pripravljenosti, da se morebitni napadi na slovensko infrastrukturo oziroma na sisteme, ki so pomembni za naše življenje v največji meri preprečijo. Kot je še poudaril Hojs, razprava v tem trenutku še ni zaključena, o konkretnih ukrepih bodo glasovali najkasneje prihajajoči četrtek, ko je napovedan redni svet EU za pravosodje in notranje zadeve. Današnje srečanje je bilo namreč le neformalno.
Kasneje je Hojs na Twitterju zapisal, da bi bilo število 180 tisoč sprejetih beguncev “možno le ob popolnem eksodusu iz Ukrajine, ki pa ni verjeten”. Zato bo realno število sprejema po njegovih besedah “tudi 10 in večkrat nižje in te bomo solidarno” določili z ostalimi državami EU, je zapisal.
Ponovno poudarjam,da bi število 180.000 sprejetih beguncev,bilo možno le ob popolnem exodusu iz Ukrajine,ki pa ni verjeten.Zato bodo realne številke sprejema tudi 10 in več krat nižje in te bomo solidarno,ob aktivaciji direktive za začasno zaščito,določili z ostalimi EU državami.
— Aleš Hojs (@aleshojs) February 27, 2022
Kaj pomeni aktivacija direktive?
Direktiva o začasni zaščiti iz leta 2001 je bila sprejeta v odziv na poplavo beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije. Direktiva o začasni zaščiti iz leta 2001 določa ravnanje v primeru množičnega ali nenadnega prihoda razseljenih oseb. Beguncu s kriznega območja zagotavlja pravico do prejema omejenega statusa zaščite za obdobje največ enega leta z možnostjo dvakratnega podaljšanja za šest mesecev. Zaščita vključuje pravico do dela, nastanitve, nujne zdravstvene zaščite, finančne pomoči in izobraževanja.
Kot je pojasnil Hojs, je direktiva pomembna, saj državam članicam enotno nalaga minimalne standarde, ki jih morajo omogočiti pomoči potrebnim ljudem. “To pomeni, da v veli meri zmanjšuje možnost sekundarnih migracij,” je pojasnil Hojs in dodal, da ljudje tako nimajo interesa, da bi pomoč iskali v drugih državah, kjer bi bil lahko standard pomoči višji. Razpravo o možnosti uporabe direktive o začasni zaščiti je ob prihodu na zasedanje napovedal francoski notranji minister Gerald Darmanin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje