Evropsko računsko sodišče: EU pri porabi za obrambo nima dolgoročne strategije

Evropsko računsko sodišče je v prvi reviziji na področju obrambe ugotovilo, da Evropska unija pri porabi za obrambo nima dolgoročne strategije. V objavljenem poročilu je sodišče presodilo, da je pripravljalni ukrep EU o raziskavah na področju obrambe samo deloma koristen pri pripravi unije na znatno povečanje porabe za obrambo in Evropski obrambni sklad.
Evropska komisija je začela pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe izvajati leta 2017 kot triletni program, s katerim naj bi izboljšali konkurenčnost in inovacije v evropski obrambni industriji. To je bilo tudi prvič, da so bila sredstva iz proračuna EU namenjena za podpiranje raziskav in razvoja v obrambni industriji, so v sporočilu za javnost sporočili s sodišča v Luxemburgu.

Revizorji so ocenili, da je pripravljalni ukrep omogočil Evropski uniji preizkus različnih možnosti financiranja obrambnih raziskav, vendar je zaradi zamud in skromnih rezultatov ni ustrezno pripravil na veliko zvišanje porabe za obrambo prek Evropskega obrambnega sklada s proračunom osem milijard evrov. Ta je bil ustanovljen leta 2021 in pomeni veliko spremembo v ravni financiranja EU za raziskave in razvoj na področju obrambe, je povedal član sodišča Viorel Stefan, ki je pristojen za poročilo.
Dodal je, da bi komisija morala sodelovati z državami članicami pri razvoju dolgoročne strategije, ki je nujna za prihodnost Evropskega obrambnega sklada kot glavnega obrambnega sklada EU.

90 milijonov vreden projekt

Pripravljalni ukrep EU o raziskavah na področju obrambe je imel med pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi v obdobju 2014–2019 daleč največji proračun – 90 milijonov evrov. Z njim so financirali 18 projektov za razvoj tehnologij, kot so prilagodljiva kamuflaža, neprebojni jopiči in laserski sistemi.

Revizorji so ugotovili, da so projekti napredovali počasi. Do zamud je prihajalo zaradi potrebnega časa za dokončanje sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, varnostnih zahtev, ki so bile včasih prekomerne, pa tudi zaradi omejitev zaradi covida-19.

Koordinatorjev in udeležencev projektov je bilo največ v samo nekaj državah članicah, ki so že pred tem imele velike obrambne industrije, kot so Francija, Nemčija, Italija, Španija in Švedska. V več projektih so sodelovala podjetja v istih kombinacijah in velika večina konzorcijev je preprosto nadaljevala svoje predhodno sodelovanje. Projekti tudi niso vključevali načrta o uporabi rezultatov raziskav.

Cilj je dolgoročna obrambna strategija

Glede na vse omenjeno so revizorji opozorili, da komisija še ni ustrezno obravnavala strateških vprašanj, zaradi katerih se s projekti Evropskega obrambnega sklada morda ne bo dosegel želeni učinek.

Pozvali so k dolgoročni obrambni strategiji za Evropski obrambni sklad, ki naj se redno posodablja tako, da se bodo v njej odražale spreminjajoče se varnostne grožnje. Namen strategije bi moral biti, da bo v obrambnem sektorju EU več tehnologije, ki se razvije s pomočjo sklada, da se zagotovi obravnavanje potreb oboroženih sil držav članic ter okrepi tehnološka in industrijska baza obrambe EU. V strategiji bi moralo biti določeno tudi, ali naj bo sklad osredotočen na mnoge manjše projekte ali manj večjih, so sporočili z Evropskega računskega sodišča.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.