Menu Item
Dvostranska vprašanja med državami ne smejo biti breme v procesu širitve Evropske unije na Zahodni Balkan, je danes glede hrvaškega oviranja pristopnih pogajanj Črne gore z Evropsko unijo povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Da je treba dvostranska vprašanja rešiti čim prej, je skupaj s šestimi kolegi zapisala tudi v pismu komisarki za širitev Marti Kos.
Črna gora bo drevi na medvladni konferenci z Evropske unije v Bruslju zaprla tri poglavja v okviru pristopnih pogajanj, čeprav je izpolnila pogoje za zaprtje štirih. Zaprtje poglavja o zunanji, varnostni in obrambni politiki je zaradi več nerešenih medsebojnih vprašanj blokirala Hrvaška.
Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije poudaril, da ne gre za dvostranska vprašanja, ampak za civilizacijska. Pri tem je izpostavil vprašanje ljudi, ki so izginili v času vojne na Hrvaškem.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je danes v Bruslju dejala, da je o tem pretekli teden s črnogorskimi oblastmi govorila med obiskom v Podgorici, kjer so ji zagotovili, da so skušali odgovoriti na vse skrbi Hrvaške.
“Jaz lahko rečem samo, da v vsakem primeru, ko gre za širitev, dvostranska vprašanja ne smejo biti breme v procesu. In na Zahodnem Balkanu imamo ogromno nerešenih dvostranskih vprašanj,” je povedala. Ta vprašanja je treba po mnenju ministrice reševati, preden država pride v zaključno fazo pristopnega procesa.
Pismo šestih zunanjih ministrov EU Kaji Kallas in Marti Kos
To je bilo tudi eno od sporočil pisma, ki ga je skupaj z ministrskimi kolegi iz Avstrije, Češke, Grčije, Hrvaške, Italije in Slovaške pretekli četrtek poslala novi visoki zunanjepolitični predstavnici EU Kaji Kallas in novi evropski komisarki za širitev Marti Kos.
Poleg tega predlagajo, da bi se ministri iz regije Zahodnega Balkana bolj pogosto udeleževali zasedanj zunanjih ministrov EU. Podprli pa so tudi postopno vključevanje zahodnobalkanskih držav v notranji trg EU, kar pa ne sme biti alternativa končnemu članstvu v uniji.
Fajon se bo drevi udeležila medvladne konference s Črno goro, v torek zjutraj pa še medvladne konference z Albanijo, na kateri bodo odprli šesti sklop pogajalskih poglavij, vezanih na zunanjo politiko.
Madžarsko predsedstvo Sveta EU, vodenje katerega bo 1. januarja prevzela Poljska, si sicer prizadeva tudi za odprtje sklopa poglavij, vezanih na notranji trg, v pogajanjih s Srbijo. Odprtju tretjega sklopa s to državo nasprotuje več članic, med drugim Hrvaška, Bolgarija, Nizozemska in baltske države.
Slovenija odprtje sklopa podpira, vendar pa ministrica Fajon pred koncem leta ne pričakuje premika glede tega. “Gre za zelo tehnično vprašanje in pomembno je, da se pogajanja nadaljujejo, ker le takrat bo Srbija zares lahko začela dokazovati, kako resna je in kako predana širitvenem procesu,” je povedala med današnjim zasedanjem zunanjih ministrov.
O širitvi EU je danes Fajon govorila tudi z Marto Kos in ji zagotovila “veliko podporo Slovenije”.
Kallas: Rusija in Iran ne smeta imeti vloge v prihodnosti Sirije
“Ekstremizem, Rusija in Iran ne smejo imeti vloge v prihodnosti Sirije,” je nova visoka politična predstavnica EU Kaja Kallas povedala po svojem prvem zasedanju zunanjih ministrov EU, v ospredju katerega je bila sprememba oblasti v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada.
Po njenih besedah je več ministrov poudarilo, da mora novo sirsko vodstvo opustiti sodelovanje z Moskvo, ki ima v Siriji svoja vojaška oporišča. “To zagotovo predstavlja tveganje za evropsko varnost, tako da bomo na to opozorili tudi sirsko vodstvo,” je povedala Kallas.
Na zasedanju so se sicer strinjali, da bodo stiki z novim sirskim vodstvom, na čelu katerega so islamisti, zaenkrat potekali na nižji ravni. EU želi namreč najprej videti, da bodo stvari šle v pravo smer.
Danes je tako v Damask na pogovore s sirskimi predstavniki že odšel vodja delegacije EU v Siriji, ki sicer deluje iz libanonske prestolnice Bejrut.
Cilj tega je po besedah Kallas biti v stikih s predstavniki novih oblasti, ki prihajajo iz vrst uporniške skupine Hajat Tahrir al Šam, in jim prenesti pričakovanja EU.
Spoštovati morajo splošna načela, s katerimi se strinjajo tudi arabske države, Turčija in ZDA. To so ozemeljska celovitost in suverenost države ter oblikovanje vključujoče vlade, upoštevati pa je treba tudi vse manjšine, je še povedala nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje