Ministrica Fajon: Razmislek o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom na mestu

Svet 18. Nov 202418:20 > 20:34 2 komentarja
Fajon in Borell
Foto: PROFIMEDIA

Razmislek o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom je po mnenju slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon na mestu. Sama je sicer na današnjem zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju znova pozvala k zaostritvi sankcij proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu. Borell je naknadno sporočil, da se večina članic zavzema za nadaljevanje dialoga.

“Visoki predstavnik Josep Borrell je dal predlog o suspenzu na mizo in jaz sem v imenu Slovenije izrazila pripravljenost za razmislek o suspenzu političnega dialoga z Izraelom,” je povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Ministrica glede na razpravo na današnjem zasedanju sicer ne pričakuje, da bi članice dosegle soglasje o prekinitvi političnega dialoga v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.

Po njenem mnenju se je treba pogovarjati predvsem o drugem členu sporazuma, ki govori o spoštovanju človekovih pravic. “To je tisto, ključno, kar mora ostati. So pa tu še druge zadeve, zato je tudi ta razmislek o suspenzu na mestu,” je povedala Fajon.

Na zasedanju je sicer znova pozvala k zaostritvi sankcij proti izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci na Zahodnem bregu, pa tudi k uvedbi sankcij proti izraelskim političnim voditeljem, ki to podpirajo. Obenem se je zavzela za embargo na uvoz označenih izdelkov z zasedenih palestinskih ozemelj.

Na vprašanje, ali je bil danes na tem področju dosežen napredek, je odgovorila, da je za uvedbo sankcij s strani EU potrebno soglasje držav članic. Evropski komisar za širitev in sosedstvo Oliver Varhelyi je ob tem po njenih besedah pojasnil, da komisija ne namerava uvesti embarga na izdelke z zasedenih ozemelj.

Bližnjevzhodni konflikt je bil znova ena od osrednjih tem današnjega zasedanja, ki sicer še poteka. Borrell, ki verjetno vodi svoje zadnje zasedanje zunanjih ministrov, je med drugim predstavil predlog za prekinitev političnega dialoga EU z Izraelom v okviru pridružitvenega sporazuma.

Da bo predlog prejel potrebno soglasno podporo držav članic, je malo verjetno. Članice so namreč glede vojne na Bližnjem vzhodu precej razdeljene.

“Razmere apokaliptične”

“Razmere v Gazi so apokaliptične. Med smrtnimi žrtvami je 70 odstotkov žensk in otrok,” je o posledicah napadov na Gazo, ki jih je po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael pred več kot enim letom sprožila izraelska vojska, povedal Borrell.

Obenem je spomnil na izraelske talce, ki so še vedno v ujetništvu Hamasa. Opozoril pa je tudi na 100.000 uničenih hiš v Libanonu, kjer potekajo spopadi med libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah in izraelsko vojsko.

Zaradi dogajanja v Gazi in Libanonu se je odločil, da ministrom predlaga prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom v delu, za katerega je pristojen Svet EU.

“Večina držav članic meni, da je veliko bolje ohraniti diplomatske in politične odnose z Izraelom,” je o podpori svojemu predlogu za prekinitev političnega dialoga z izraelskimi oblastmi povedal visoki zunanjepolitični predstavnik in dodal, da je takšen razplet tudi pričakoval.

Josep Borell
Foto: PROFIMEDIA

Z zunanjimi ministri so govorili tudi o dodatnih sankcijah proti Hamasu in nasilnim izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci na Zahodnem bregu. Kot je pojasnil, dogovora o tem še niso dosegli, vendar pa upa, da bodo države članice znova premislile o sankcijah proti skrajnim izraelskim naseljencem.

Borrell se je obenem zavzel za oživitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Napovedal je, da bo 28. novembra v Bruslju potekalo srečanje globalnega zavezništva za implementacijo rešitve dveh držav, ki je nastalo ob robu septembrskega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

Španski diplomat je danes odvodil 50. zasedanje zunanjih ministrov EU, ki je verjetno tudi njegovo zadnje. V začetku decembra ga bo namreč predvidoma na položaju visokega predstavnika unije za zunanjo in varnostno politiko nasledila nekdanja estonska premierka Kaja Kallas, ki jo mora sicer tako kot druge člane prihodnje Evropske komisije potrditi še Evropski parlament.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje