Menu Item
Hrvaški pevec Marko Perković - Thompson buri duhove že od začetka 90. let, ko je zaslovel s svojo vojaško koračnico, ki se začne z ustaškim pozdravom "Za dom pripravljeni". Trideset let pozneje je na vrhuncu slave. S svojo ekipo snuje koncert na zagrebškem hipodromu, kjer naj bi se zbralo kar 400.000 ljudi. Kako je mogoče, da je pevec, ki odkrito slavi ustaštvo, tako priljubljen, in to med praktično vsemi družbenimi skupinami, tudi mladimi? In zakaj kritike njegovega simpatiziranja z ustaštvom na Hrvaškem skorajda ni?
Pred dnevi je osupnila novica, da je kontroverzni hrvaški pevec Marko Perković – Thompson, znan po slavljenju ustaštva in nacionalizma, s prodajo več kot 280.000 vstopnic za koncert na zagrebškem hipodromu postavil svetovni rekord. Nihče pred njim še ni prodal toliko vstopnic za posamični koncert, ne na Hrvaškem ne na svetu. Zaradi velikega zanimanja so organizatorji napovedali, da bodo razširili prizorišče in v prodajo dali dodatnih 100.000 vstopnic. Na koncertu, ki bo 5. julija, bo tako približno 400.000 ljudi, kar predstavlja več kot deset odstotkov prebivalstva Hrvaške.
Thompson je na Hrvaškem svojevrsten fenomen. Pevec, ki je v začetku 90. let izšel iz tako imenovanega pastirskega roka, katerega začetniki so bili Bijelo dugme, je po vojni debitiral z vojno koračnico Bojna Čavoglave. Thompson – vzdevek je dobil po stari puški, ki naj bi jo uporabljal med vojno – pesem začne z ustaškim pozdravom “Za dom pripravljeni”. Hrvaško ustavno sodišče, ki sicer Thompsonove uporabe tega vzklika ni presojalo, je pred leti izrazilo načelno stališče, da gre za ustaški pozdrav NDH, ki ni skladen z ustavo.
Ustaštvo je bila namreč ultranacionalistična in fašistična ideologija ter politično gibanje, ki je na Hrvaškem delovalo v prvi polovici 20. stoletja. Ustaši so leta 1941 z ustanovitvijo Neodvisne države Hrvaške (NDH), marionetne države pod nadzorom nacistične Nemčije in fašistične Italije, uvedli totalitarni režim, ki je temeljil na etničnem čiščenju, antisemitizmu in preganjanju Srbov, Judov, Romov ter političnih nasprotnikov.
Ko smo ChatGPT prosili, naj prevede besedilo pesmi Bojna Čavoglave, se je odgovor glasil: “Ne morem prevesti te pesmi, ker vsebuje sporno in sovražno vsebino. Če potrebuješ prevod druge pesmi ali besedila, ti z veseljem pomagam.”
Pol milijona evrov za to, da ne bi nastopal na zborovanjih strank
Index.hr je leta 2003 poročal, da so pridobili zvočne posnetke s Thompsonovih koncertov, na katerih je poveličeval vojne zločince in prepeval ustaško pesem Jasenovac i Gradiška stara, ki poveličuje ustaška koncentracijska taborišča, vojne zločince in pokol Srbov. Thompson je zanikal obtožbe, da je ustaš in da poziva k sovraštvu, posnetke pa je komentiral z besedami, da se danes da marsikaj zmanipulirati. Distanciral se je tudi od ustaških simbolov, ki jih nosijo oboževalci na njegovih koncertih, denimo zastave NDH in kap z ustaško šahovnico. Izjavil je, da ne more nadzorovati svojih oboževalcev.
Kot je pred leti v Mladini zapisal hrvaški novinar Goran Borković, je prav ta pesem Thompsona ponesla med zvezde, namesto da bi ga dokončno pokopala. “Postal je nekronani kralj hrvaške estrade, človek, ki se ne boji začeti koncerta z načeloma prepovedanim ustaškim pozdravom ’Za dom pripravljeni’, človek, ki bo molče sprejel in plačal kazen, ker ta pozdrav kriči celo na javni televiziji, prav tako lani (leta 2016, op. a.) na obletnici vojaške akcije Nevihta v Kninu, hkrati pa človek, ki zna vse to tudi dobro zaračunati.”
Poveden je podatek, je še zapisal Borković, da je Thompsonu stranka HDZ pod vodstvom Iva Sanaderja leta 2007 plačala pol milijona evrov, samo da med predvolilno kampanjo ne bi pel na zborovanjih drugih strank. “Torej za to, da je molčal.”
Izrekanje proti Thompsonu ni dobro sprejeto
Medtem ko so njegove koncerte v več evropskih državah prepovedali – leta 2017 je bil odpovedan tudi v Sloveniji – ga na Hrvaškem danes slavi mlado in staro, ki v njem vidi domoljuba in kakovostnega glasbenika. Vstopnice za napovedani koncert so se razprodale rekordno hitro. Prvih sto tisoč naj bi prodali v samo nekaj urah. Po objavah na družbenih medijih sodeč, so ljudje ure in ure čakali v vrstah na spletu in pred prodajnimi mesti, tisti, ki jim ni uspelo, pa so pripravljeni plačati tudi nekajkrat več za to, da bi jim uspelo videti koncert.
Dr. Jernej Kaluža, filozof, kulturolog in nekdanji odgovorni urednik Radia Študent, je trenutno na izmenjavi na Reki na Hrvaškem, kjer, kot pravi, fenomen Thompsona spoznava v nekoliko drugačni luči. “Prej sem ga vedno imel za radikalno desnega pevca, a v resnici je na Hrvaškem zelo široko sprejet. Tudi med mladimi, ki jih v smislu politične pripadnosti ne bi uvrstil med radikalne desničarje.” Izrekanje proti Thompsonu je skorajda nevarno ali pa vsaj ni dobro sprejeto – tudi ne na Reki, ki ni tradicionalno konservativno oziroma desničarsko mesto. “Zdi se, da je Thompson na skorajda celotnem območju Hrvaške normaliziran.”
Prvoaprilska šala o nastopu v puljski areni
Edino mesto, kjer se mu je lokalna politika uprla, je bil Pulj. Tam so leta 2008 zavrnili njegovo zahtevo za izvedbo koncerta v puljski areni, kar je Thompson poskušal izpodbijati na sodišču, a je bil pri tem neuspešen. Tedanji puljski župan Boris Miletič je po poročanju portala Jutranji.hr izjavil: “Absolutno nimam nič proti dotičnemu pevcu in njegovim pesmim, a kot župan Pulja, mesta, utemeljenega na antifašističnih in multikulturnih vrednotah, ne morem podpreti ustaške ikonografije, ki je spremljevalni element njegovih koncertov in od katere se on ni nikoli jasno in nedvoumno ogradil.”
Pred dnevi je eden od istrskih spletnih portalov napovedal Thomsonov koncert v puljski areni, kar se je izkazalo za prvoaprilsko šalo. Da prav to izbereš kot šalo, provokacijo, pove veliko, meni Kaluža.
V vrhu Billboardove lestvice najbolj poslušanih hrvaških pesmi
Kritike lika in dela tega pevca v hrvaških medijih so redke. V polurni oddaji Odprto na hrvaški javni televiziji z naslovom “V čem je Thompsonova skrivnost?” je pred dnevi samo eden od gostov, urednik portala Glazba.hr Bojan Mušćet, mimogrede omenil “kontroverznost”, po takojšnjem posredovanju Thompsonovega menedžerja pa je pojasnil, da je mislil na kontroverznosti, povezane z njegovimi oboževalci, na njegove sodne postopke in na to, da “del medijev mogoče poudarja njegovo desničarsko prepričanje in ne njegove glasbe”. S tem se je razprava o kontroverznostih zaključila.
Ena od redkih, ki je v zadnjem času javno izrazila kritiko, je bila Remi, pevka skupine Elemental, ki je pozvala k bojkotu glasovanja na izboru za glasbene nagrade porin. Thompson je bil namreč letos nominiran v kar treh kategorijah, med drugim za pesem leta. Remi je poudarila, da glasba niso samo note in da se je ne more ločiti od osebe, ki to glasbo izvaja. Thompson na koncu ni slavil v nobeni kategoriji.
Njegov aktualni hit, pesem z naslovom Ako ne znaš šta je bilo (Če ne veš, kaj je bilo), ki je bila v izboru za porina, nagovarja poslušalce, da so zaspali, in jih sprašuje, ali so že pozabili na vojno. “Ali ne slišite tujih korakov v noči? … Ti si rojen, sin, v času svobode. Rasti, da jo boš lahko branil, ko tvojega očeta ne bo več …” poje Thompson. Mediji so poročali, da je bila pesem – v izvedbi neke klape – predvidena tudi za inavguracijo predsednika Zorana Milanovića, a je nato tik pred zdajci izpadla iz programa. Postala pa je tudi neuradna himna hrvaške rokometne reprezentance. Trenutno je v samem vrhu Billboardove lestvice najbolj poslušanih pesmi na Hrvaškem, kjer sicer kraljuje sodobna popularna glasba, kot je trap.
Kakovostna glasba?
Urednik glasbenih vsebin na javnem hrvaškem radiu Robert Urlić je za HTV pred dnevi poskušal predstaviti Thompsona kot kakovostnega glasbenika. Dejal je, da se “usmerja v kontekst domoljubja, kontekst ljubezni, saj brez tega ne gre. Ustvaril je nekaj sijajnih ljubezenskih pesmi. Komur je to všeč, ve, o čem govorim. Mislim pa, da tudi tisti, ki govorijo proti njemu, če se spoznajo na glasbo, lahko občutijo kakovost v nekaterih pesmih.”
Kaluža je dejal, da to mnenje med hrvaškimi glasbeniki in muzikologi ni osamljeno. “Glasba ima moč, da ljudi poveže, da vzpostavi občutek skupnosti. In on to očitno dobro izkorišča,” je komentiral. Poleg tega Thompson igra na domoljubna čustva, s tem ko poudarja pomembne dogodke iz hrvaške zgodovine, posebej vojno ter dan zmage in domovinske hvaležnosti.
Praznik obeležuje operacijo Nevihta, ko je Hrvaška prevzela nadzor nad ozemlji, ki so jih nadzirali Srbi, pri čemer pa se rado pozabi, da je takrat s teh območij v strahu pred povračilnimi ukrepi pobegnilo okoli 200.000 ljudi, srbskih civilistov, ki so tam živeli vse življenje. “Na Hrvaškem je narativ, ki se z naše perspektive mogoče zdi radikalen, spet z ’vsakodnevnim’ nacionalizmom, in to je kontekst, v katerem je treba razumeti Thompsona in njegovo priljubljenost,” je še dejal Kaluža.
Tudi tisti, ki se z njim ne strinjajo, so svojih v kritikah zadržani. “Ko se tukaj (na Hrvaškem, op. a.) pogovarjam z ljudmi, ki niso Thompsonovi podporniki, pogosto rečejo, da se jim zdi kontraproduktivno posvečati mu veliko pozornosti in se zgražati nad njim,” nam je povedal Kaluža. “Zdi se jim, da je duh ušel iz steklenice in da se tega ne da več ustaviti, prepovedati. Vsa ta pozornost pa deluje njemu v prid, saj lahko predvsem med mladimi izpade kot ’underground’, kot alternativa.”
Postal je “nacionalno popkulturno dejstvo”
Hrvaški publicist in komentator Matija Štahan je pred nekaj tedni za Tportal komentiral, da je Thompsona sčasoma sprejel večji del političnega in medijskega mainstreama. Thompson je tako postal “nacionalno popkulturno dejstvo”, ki se mu mora vsak, ne glede na ideološki predznak, prilagoditi. “Thompsona se ne da ustaviti, niti se s poskusi napadov nanj ne da pridobiti političnih točk,” je prepričan Štahan. “Vendar pa to hkrati za Thompsona pomeni, da bi v domeni pop kulture kot podaljšane politike lahko izgubil svoj subverzivni potencial.”
Nad tem, da ga poslušajo mladi z vseh vetrov, ni presenečen. “Thompson je združil dve vrsti mlade publike. Prvi so tisti, ki so jim Thompsonove pesmi odsev političnih prepričanj, s čimer se povezujeta tudi mladostniški idealizem in konflikt z avtoriteto,” je prepričan Štahan, ki dodaja, da je v tem smislu mogoče govoriti o subverzivnem aspektu njegovih pesmi. Vzklik “Za dom pripravljeni” tako za mnoge predstavlja upor proti politični korektnosti.
“Druga skupina pa so apolitični mladi, ki Thompsona poslušajo brez globljega razmišljanja o ideoloških implikacijah, kar je v skladu z eklektičnim pristopom mladih, za katere zvrst glasbe ne določa identitete,” še meni publicist in dodaja, da ti mladi lahko hkrati poslušajo Thompsona in Baby Lasagno.
S tem se strinja tudi Kaluža. “Tovrstna protislovja v glasbi gredo pogosto skupaj. Med mladimi je prisotna miselnost: pustimo preteklost in politiko, zato poslušajo različne stvari. Mogoče jim gre verjeti, da Thompsona ne poslušajo kot nacionalističnega pridigarja, ampak da gre za držo – pustite nas, da se zabavamo.”
A kljub temu – ali nas ne bi moralo ob dejstvu, da pevec z izrazitim nacionalističnim nabojem in afiniteto do ustaštva v trenutku napolni hipodrom, skrbeti? Medtem ko številni komentatorji na Hrvaškem menijo, da je zadevo bolje pustiti pri miru, se Kaluža s tem ne strinja. “To zagotovo je problem in apolitičnost predvsem tamkajšnje popkulturne scene se mi ne zdi pravi odgovor,” je dejal.
Thompsonov razprodani koncert bi po njegovem mnenju morali gledati tudi v širšem kontekstu. “Ko bereš, kako je predsednik Republike Srbske, ki ga iščejo s tiralico, v Rusiji, kako Hrvaška, Albanija in Kosovo podpisujejo izjavo o krepitvi obrambnega sodelovanja, Vučić in Orban sklepata neki drug pakt, ob tem pa Thompson razproda koncert – vse skupaj ne vzbuja dobrih občutkov,” je poudaril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje