Menu Item
Drugi krog predsedniških volitev na Hrvaškem bo jutri zvečer podal odgovor, kdo bo naslednjih pet let na čelu države. Po izidih prvega kroga, v katerem je prepričljivo slavil aktualni predsednik države Zoran Milanović, je po mnenju mnogih analitikov in poznavalcev njegova zmaga v drugem krogu zgolj še formalnost. Na drugi strani pa se Dragan Primorac, zdravnik in znanstvenik, ki ima podporo vladajoče HDZ, ne namerava predati in je prepričan o preobratu.
Pred okoli 3,7 milijona hrvaških volilcev je še zadnja odločitev, kdo bo naslednjih pet let na čelu države. Jutri bo namreč v naši južni sosedi potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem si bosta nasproti stala aktualni predsednik države Zoran Milanović ter znanstvenik in zdravnik Dragan Primorac.
Milanović, ki kandidira s podporo opozicijske stranke SDP, je v prvem krogu prepričljivo slavil. Prejel je namreč 49,09 odstotka glasov, zmaga v prvem krogu se mu je tako le za las izmuznila iz rok. Slabše od pričakovanj pa se je odrezal Primorac, neodvisni kandidat, ki ga podpira največja stranka v državi, vladajoča HDZ. V prvem krogu ga je podprlo 19,35 odstotka glasov volilk in volilcev.
Po razmerju moči in javnomnenjski raziskavi na nedeljskih volitvah ni mogoče pričakovati večjih presenečenj – zmaga in nov mandat na čelu države se obeta Milanoviću. V stranki HDZ premierja Andreja Plenkovića razočaranja po prvem krogu predsedniških volitev niso mogli skriti. Za Primorca je glasovalo nekaj manj kot 315.000 volilcev, kar je eden najslabših volilnih rezultatov stranke HDZ na dosedanjih predsedniških volitvah.
Premier Plenković je sicer dejal, da HDZ še vedno močno podpira svojega kandidata in da bo javnost ves njegov potencial spoznala v drugem krogu volitev. Izpostavil je, da je Primorac uspešen na profesionalnem in znanstvenem področju in da ga odlikujejo tudi mednarodne povezave, a je bil v prvem krogu nepravično medijsko obravnavan.
A Plenković ne bi bil Plenković, če ne bi ob tem puščice uperil proti največjemu političnemu nasprotniku, predsedniku Zoranu Milanoviću. Zanj je dejal, da je kršitelj ustave in rusofil, ki v kampanji ni navedel niti dveh vrstic svojega programa, temveč se je zanašal na lastno prepričanje, da je zaščitnik države pred stranko HDZ.
Ostre besede na edinem televizijskem soočenju
Če je bila predvolilna kampanja pred prvim krogom predsedniških volitev nekoliko mirnejša zaradi tragičnega napada na eni od zagrebških osnovnih šol, ki je močno pretresel hrvaško javnost, in božično-novoletnih praznikov, pa se je vzdušje pred drugim krogom volitev le nekoliko razvnelo. Za to sta poskrbela predvsem predsedniška kandidata, ki sta se v torek na hrvaški javni televiziji HTV udeležila edinega predvolilnega televizijskega soočenja.
Čeprav je Milanović nastop začel zadržano in je kljub dobremu rezultatu v prvem krogu volilce pozval k udeležbi volitev tudi v drugem krogu, je njegov protikandidat Primorac v slogu stranke HDZ že na začetku napadel aktualnega predsednika. Očital mu je, da je s svojimi dejanji razdelil Hrvaško in privatiziral vojsko, ki je v času njegovega mandata izgubila ugled in se osramotila.
Na področju zunanje politike so bili v ospredju odnosi s Srbijo, pravice Hrvatov v Bosni in Hercegovini ter migracije, o odnosih s Slovenijo pa nista govorila. Kandidata sta podprla ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, njuna stališča pa so se razlikovala na področju obrambe.
Primorac je menil, da mora biti Hrvaška v primeru tretje svetovne vojne pripravljena na vsak scenarij. Milanoviću je medtem očital, da državljane straši, da namerava vlada v Ukrajino poslati hrvaške vojake. Označil ga je tudi za edino osebo, ki podpira islamistično gibanje Hamas, ter ga obtožil prosrbskih in proruskih stališč.
Milanović je Primorca obtožil druženja z množičnimi morilci, s čimer je namigoval na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ocenil je, da se Hrvaški ni treba pripravljati na vojno, in vztrajal, da mora Hrvaška pomagati članicam Nata, v vojno v Ukrajini pa da se ne sme vpletati. O svojem odnosu do Srbije je poudaril, da so njegova stališča prohrvaška in da prosrbski ne pomeni probeograjski.
Milanović, ki je večji del predsedniške kampanje držal zanj nekoliko neobičajno nenapadalno držo, pa se na tokratnem soočenju ni več mogel zadržati. Do Primorca je bil večkrat izrazito pokroviteljski, dejal mu je, da je po pomoti zataval v politiko in da sploh ne ve, o čem govori. Večkrat je poudaril, da je njegov sponzor predsednik vlade in predsednik stranke HDZ Andrej Plenković. Očital mu je, da je bil zadnji komunist v Splitu.
A tudi Primorac mu ni ostal dolžan. Milanovića je obtožil laganja in kršenja ustave. Očital mu je, da prijateljuje z Miloradom Dodikom, Vladimirjem Putinom in Viktorjem Orbanom in da je že 35 let prisesan na državni proračun, v zasebnem sektorju pa da nima enega delovnega dneva.
Na Hrvaškem odmeva poročilo, po katerem naj bi se proruski boti na družbenih omrežjih poskušali vmešavati v volitve, poroča STA. Kot navaja britanska nevladna organizacija Centre for Information Resilience, naj bi boti stali za dezinformacijsko kampanjo v korist aktualnemu predsedniku Zoranu Milanoviću. Več v članku Poročilo: Proruski boti so poskušali vplivati na hrvaške predsedniške volitve
Preobrat v drugem krogu se je doslej zgodil zgolj enkrat v zgodovini samostojne Hrvaške
Številni hrvaški mediji so se po prvem krogu lotili analiz in komentarjev, ocenjevali so tudi kandidata po soočenju. Analitiki so se strinjali, da je Milanović vendarle politični težkokategornik, kar se je v soočenju poznalo, a da se je tudi Primorac presenetljivo dobro pripravil in odgovarjal na vprašanja ter kontriral Milanoviću.
Kljub temu na Hrvaškem še vedno prevladuje prepričanje, da bo Milanović tudi v drugem krogu zlahka premagal Primorca. Politični analitik Jerko Trogrlić je za STA ocenil, da je “v politiki, športu in nogometu vse mogoče”, saj se “igra do zadnje minute”, a je prepričan, da je skorajda nemogoče, da bi se lahko tako velika prednost, ki jo je dobil Milanović v prvem krogu, preobrnila v prid Primorca.
V zgodovini samostojne Hrvaške se je doslej samo enkrat zgodilo, da je v drugem krogu slavil kandidat, ki je v prvem krogu predsedniških volitev dobil manj glasov. To se je zgodilo na volitvah leta 2014, ko je v prvem krogu aktualni hrvaški predsednik Ivo Josipović dobil 38,46 odstotka glasov, kandidatka HDZ Kolinda Grabar Kitarović pa 37,22 odstotka.
Nato je v drugem krogu sledil preobrat, saj je Grabar Kitarović prejela 50,74 odstotka glasov, Josipović pa 49,26. Volitve leta 2014 sicer veljajo za volitve z najbolj tesnim izidom med dvema predsedniškima kandidatoma tako v prvem kot drugem krogu.
Za Milanovića je bila na tokratnih volitvah po besedah Trogrlića dovolj le ena točka programa – sporočal je, da je bil pet let dosledno proti HDZ in da je edina ovira, da HDZ prevzame vse vzvode oblasti na Hrvaškem. “V tej kampanji ni naredil ničesar revolucionarnega, ni se posebej utrudil ali potrudil. Igrišče in žogo je postavil na svoj teren, preostali pa so igrali z žogo in v okvirih, ki jih je postavil on,” je dejal politični analitik in komunikacijski svetovalec.
Kandidat HDZ zato po njegovi oceni ni imel resnih možnosti za zmago, poleg tega pa HDZ s Primorcem niti ni imel pristnega kandidata, ki bi nagovoril njihove volilce.
A Primorac še ni pripravljen vreči puške v koruzo. “Vem, da je razlika na prvi pogled velika, a v prvem krogu je bilo veliko kandidatov in veliko hrupa. Ni bilo enostavno do konca predstaviti programa, prav tako smo imeli na desnici in sredini zelo veliko kandidatov. Sedaj bova z Milanovićem končno ena na ena, pa bomo videli, kaj kdo predstavlja,” je dejal po prvem krogu.
Na drugi strani analitiki ne delijo njegovega optimizma. Številni poznavalci so že pred prvim glasovanjem ocenjevali, da je Primorac šibek kandidat. V HDZ so po mnenju mnogih izbrali kandidata, ki ni bil del strankarske strukture, ni bil sposoben mobilizirati članstva in mu ni uspelo v razpravo vsiliti niti ene svoje teme.
“Podpora HDZ znaša približno osem do devet odstotkov več, kot je bil rezultat Primorca. To pomeni, da v HDZ niso izbrali kandidata, ki bi dobro nagovarjal članstvo stranke, poleg tega pa so odprli prostor kandidatom, ki so bližji temu volilnemu telesu, zato je bilo na desnici tudi veliko kandidatk in kandidatov,” je za STA pojasnil Trogrlić.
Ob tem se je na predsedniških volitvah znova pokazalo, da so drugačne od parlamentarnih volitev in da hrvaški volilci iščejo ravnovesje pri delovanju vlade, ki je zadnjih deset let trdno v vajetih HDZ in premierja Plenkovića. To se je zgodilo na volitvah leta 2019 in v prvem krogu tokratnih volitev. Trogrlić je prepričan, da želijo imeti volilci predsednika države, ki prihaja iz drugega političnega pola kot predsednik vlade.
HDZ se velik vložek v kampanjo doslej ni obrestoval
Pred drugim krogom je hrvaška državna volilna komisija objavila podatke, koliko sta predsedniška kandidata zapravila za volilni kampanji. Kot kažejo podatki, je Primorac za kampanjo doslej porabil 854.000 evrov, njegov protikandidat pa kar štirikrat manj, in sicer 215.000 evrov.
Primorac je od 637 donatorjev prejel 387.526 evrov, Milanović pa 15.362 evrov od skupno 15 donatorjev, so pokazala finančna poročila njunih kampanj. Kandidata lahko sredstva iz donacij zbirata do izteka volilne kampanje, torej do petka ob polnoči. Vsak od njiju lahko za oba kroga volitev porabi največ 1,274 milijona evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje