Menu Item
Finski predsednik Sauli Niinistö je potrdil, da bo država uradno zaprosila za članstvo v vojaškem zavezništvu Nato. Na skupni novinarski konferenci s premierko Sanno Marin sta odločitev označila za "zgodovinski dan" in začetek nove dobe. Tudi švedska vladajoča socialdemokratska stranka je danes sporočila, da se zavzema za vstop Švedske v Nato, s čimer je državi odprla pot za nadaljnje korake pri vložitvi prošnje za članstvo.
Finski predsednik Sauli Niinistö je potrdil, da bo država uradno zaprosila za članstvo v vojaškem zavezništvu Nato. “Zaščitena Finska se rojeva kot del stabilne, močne in odgovorne nordijske regije. Pridobivamo varnost in jo tudi delimo. Dobro je vedeti, da varnost ni igra z ničelno vsoto,” je povedal predsednik.
Predsednica vlade Sanna Marin je pojasnila, da bo odločitev v prihodnjih dneh potrdil še finski parlament. “Pred nami je še odločitev v parlamentu. Verjamem, da bo parlament odločno in odgovorno razpravljal o tej zgodovinski odločitvi,” je rekla. Predvidoma bo parlament o tem odločal v ponedeljek. “Naša odločitev je zgodovinska,” je rekla in dodala, da bo Finska kot članica Nata odgovorna tudi za varnost zavezništva kot celote. Na novinarski konferenci s predsednikom je Marin povedala še, da sta bila oba v tesnih stikih z državami članicami Nata in samim zavezništvom. Zahvalila se je za podporo, ki sta jo prejela.
Zgledu Finske pa je sledila tudi Švedska, saj je vladajoča socialdemokratska stranka popoldne sporočila, da se zavzema za vstop Švedske v Nato. “Predsedstvo stranke je na seji 15. maja 2022 sklenilo, da si bo stranka prizadevala, da Švedska zaprosi za članstvo v Natu,” je v izjavi zapisala švedska vladajoča stranka, ki jo vodi premierka Magdalena Andersson. “Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo Švedska v primeru odobritve prošnje izrazila enostranske zadržke in nasprotovanje namestitvi jedrskega orožja in stalnih vojaških oporišč na švedskem ozemlju,” je stranka še zapisala v izjavi.
“Agresija se ne izplača”
Tako Finska kot Švedska sta od konca druge svetovne vojne vodili politiko nevtralnosti in neuvrščanja, članstvo v severnoatlantski pogodbeni organizaciji pa je bilo dojeto kot provokacija Moskve. Ruska invazija na Ukrajino pa je korenito spremenila politično in javno mnenje v prid članstva. Javna podpora pridružitvi paktu se je potrojila na okoli 75 odstotkov. Finska, ki šteje 5,5 milijona prebivalcev, ima z Rusijo 1.300 kilometrov dolgo mejo.
Priključitvi je naklonjena tudi večina Švedov, Nato uživa med 50 in 60 odstotkov podpore, navaja Guardian. Na izrednem zasedanju bo o tem danes odločalo vodstvo švedskih socialdemokratov premierke Magdalene Andersson. Tudi mnenje te stranke se je zaradi ruskega napada na Ukrajino spremenilo. Odločitev naj bi bilo mogoče pričakovati zgodaj zvečer. Če bodo Helsinki svojo prošnjo za članstvo poslali v ponedeljek, je prošnjo Stockholma mogoče pričakovati v torek. Zavezništvo naj bi pristopni proces začelo nemudoma.
Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato bi pokazalo, da se “agresija ne izplača”, pa je danes dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Če se državi odločita zaprositi za sprejem, bi to bil “zgodovinski trenutek”, še je dejal ob koncu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata v Berlinu. Dodal je, da bi članstvo “okrepilo našo skupno varnost” ter bi “pokazalo, da so Natova vrata odprta”. Pripravljenost zveze Nato, da sprejme novi članici, je izpostavila tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila dvodnevno neformalno srečanje. “Če sta pripravljeni, smo mi pripravljeni,” je ob koncu zasedanja še poudarila Baerbock.
Moskva napovedala, da bo članstvo obravnavala kot grožnjo
Moskva se je na napovedi, da državi razmišljata o vstopu v Nato, odzvala z besedami, da bo finsko članstvo vsekakor obravnavala kot grožnjo. Rusija je Finsko in Švedsko večkrat posvarila, da jo bo poteza prisilila, da “obnovi vojaško ravnotežje” in okrepi svojo vojaško prisotnost na območju Baltskega morja, vključno z jedrskim orožjem.
Niinistö je v soboto poklical ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga obvestil, da se želi Finska pridružiti paktu. Pogovor je finski predsednik označil za neposreden. Putin se je na namero odzval z besedami, da bi bila to napaka, saj da grožnje za finsko varnost ni.
Turčija članstvu Finske in Švedske nasprotuje
Kljub napovedi Stoltenberga, da bo zavezništvo obe državi sprejelo odprtih rok in da bo pristopni proces hiter, lahko formalna odobritev obstoječih članic traja več mesecev. Zapleta pa se tudi s Turčijo, saj predsednik Recep Tayyip Erdogan državama nasprotuje, češ da imata nordijski državi gostoljuben odnos do v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK).
A namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoană meni, da bo turške pomisleke mogoče razrešiti. “Prepričan sem, če se državi odločita za članstvo v Natu, ju bomo lahko pozdravili, je rekel v nedeljo. V to, da bodo s Turčijo dosegli sporazum, pa je prepričan tudi finski zunanji minister Pekka Haavisto.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje