Fotografije s potresa v Turčiji in Siriji: kaj je res in kaj ne?

Svet 11. Feb 202309:31 9 komentarjev
Kahramanmaras, Turčija
Ihlas News Agency (IHA) via REUTERS

Poleg tragičnih zgodb iz Turčije in Sirije, ki ju je v ponedeljek prizadel uničujoč potres, se po spletu širijo tudi številne lažne novice. Uporabniki objavljajo tudi fotografije, ki so v resnici nastale pred leti in so bile objavljene na spletni platformi Shuttershock. S pripisi "Molite za Turčijo" delijo celo posnetke cunamija iz Japonske in videe eksplozije v Bejrutu, ko je pred tremi leti eksplodiralo skladišče amonijevega nitrata.

“To so fotografije silovitega potresa v Turčiji. Pravijo, da je število mrtvih doseglo 1.800, ne morejo oceniti, koliko žrtev bo še,” se glasi Facebook objava v korejskem jeziku, ki jo je uporabnik skupaj s štirimi fotografijami delil 7. februarja.

Fotografije prikazujejo psa, ki poleg osebe, ki je ujeta pod ruševinami, otroka, ki joka in si zatiska oči, starejšega moškega, ki joče in z nekaj hlebci kruha v rokah stoji pred porušeno hišo, na četrti fotografiji pa je videti močno poškodovano stavbo, ki jo ruši bager. Objava je po spletu zaokrožila potem, ko je Turčijo in Sirijo prizadel silovit potres z magnitudo 7,8 in ubil na tisoče ljudi. A fotografije iz te objave so bile posnete že pred potresom, ugotavlja agencija AFP oziroma njen oddelek Fact Check, ki preverja točnost informacij. Tudi Facebook je objavi že dodal opozorilo, da gre za lažno novico.

potres turčija lažne novice
Posnetek zaslona

AFP Fact Check poroča, da je obratno iskanje fotografije psa v Googlu razkrilo, da je v resnici avtor slike češki fotograf Jaroslav Noski, objavljena in nazadnje posodobljena pa je bila na spletni strani Shutterstock 3. januarja 2019. Enaka fotografija se pojavlja še na spletnih straneh Bigstock in Alamy, kjer piše, da je bila posneta še prej, in sicer 18. oktobra 2018. Podobno je tudi s fotografijo jokajočega otroka, ki je prav tako dostopna na spletni platformi Shutterstock, posnela jo je ukrajinska fotografinja Zapylaieva Hanna.

Fotografija starejšega moškega je nastala po potresu, vendar pred kar 24 leti, ko je v turški provinci Düzce umrlo slabih 1000 ljudi. Pred tremi leti pa je turška agencija Ihlas News Agency posnela fotografijo močno poškodovane stavbe, ki jo ruši bager. Gre za posledice potresa v provinci Elazig, ki se je zgodil 25. januarja 2020 in ne uničenje, ki ga je za seboj pustil ponedeljkov potres.

Po družbenih omrežjih je zaokrožil tudi posnetek stavbe, ki se zruši na cesto. “Grozni posnetki iz Turčije,” je zapisal eden od uporabnikov Twitterja.

V resnici gre za sedem let star posnetek iz Japonske, ko se je po potresu na otoku Kyushu ter močnemu deževju in vetru, gradbeni oder ob devetnadstropni stavbi zrušil na ulico. Na Japonskem je nastal tudi posnetek cunamija, ki prikazuje, kako se ljudje poskušajo skriti, medtem ko se prostor trese, luči utripajo, stenske dekoracije pa padajo na tla. A spletni uporabniki so posnetek delili s pripisom “Molite za Turčijo”.

Pakistanski uporabnik Twitterja je objavil posnetek stavbe, ki se zruši, območje pa preplavi gost dim. Zapisal je, da gre za potres v Turčiji. V resnici je posnetek nastal leta 2021, ko je nadzorna kamera posnela trenutek, ko se je zrušila stanovanjska stavba na Floridi. Umrlo je 98 ljudi.

Na dan potresa je uporabnik iz Kenije na Twitterju objavil posnetek z naslovom “Izredna novica: zaradi potresa je eksplodirala jedrska elektrarna”. Gre za lažno novico, saj video prikazuje eksplozijo v pristanišču v Bejrutu pred tremi leti, ko je eksplodiralo skladišče amonijevega nitrata.

Po spletu je znova zaokrožil tudi video jate ptic, ki so ga v preteklosti uporabniki družbenih omrežij že delili kot lažno novico, nazadnje v povezavi z vojno v Ukrajini. Takrat je uporabnik zapisal “Na tisoče vran leta in kroži nad mestom Kijev v Ukrajini. Možno je, da so se vrnili mrtvi vojaki”. Zdaj se pojavlja enak posnetek z razlago, da so ptice tik pred potresom vedele, da se bo nekaj zgodilo. V resnici je video nastal v Houstonu.

Lažne novice so v dobi družbenih medijev izredno pogost pojav, zelo hitro se med uporabniki tudi širijo. Boj proti lažnim novicam je zato toliko bolj pomemben; uporabniki naj zaupajo kredibilnim medijem, izredno dobrodošli in koristni pa so vsi medijski Fact Check projekti, ki se načrtno ukvarjajo s preverjanjem resničnosti navedb v objavah.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (9)

Najbolj brano - Svet