Menu Item
Nasilni protesti v Novi Kaledoniji, ki so izbruhnili zaradi načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici, ki jim oporekajo staroselci, se umirjajo. Na čezmorsko ozemlje v Tihem oceanu so medtem prispeli dodatni francoski vojaki in policisti.
Francoski premier Gabriel Attal je dejal, da so v Novo Kaledonijo napotili tisoč novih pripadnikov varnostnih sil, ki bodo okrepili 1.700 že prisotnih policistov in vojakov na otočju z 270.000 prebivalci, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoske oblasti so v sredo razglasile izredne razmere na otočju in s tem razširjena pooblastila, da bi umirile razmere, so sporočili predstavniki francoskih oblasti.
Izgrede ocenjujejo kot najnasilnejše v zadnjih štirih desetletjih. Po zadnjih podatkih AFP je v njih življenje izgubilo pet oseb, dva policista in trije avtohtoni prebivalci iz ljudstva Kanak. Francoske oblasti so sporočile, da so zaradi suma uboja dveh Kanakov aretirali eno osebo. Drugi osumljenec za umor se je v petek sam predal policiji.
Varnostne sile so po navedbah oblasti hišni pripor odredile 10 aktivistom za neodvisnost. V protestih po navedbah oblasti sodeluje približno 5000 ljudi, 200 so jih priprli. O nekaj incidentih so pristojni poročali tudi danes.
Nasilni izgredi so v Novi Kaledoniji izbruhnili po spremembi volilne zakonodaje, s katero želijo razširiti volilno pravico v prid neavtohtonim prebivalcem otočja. Razširitev volilne pravice naj bi po oceni Gibanja za neodvisnost Nove Kaledonije koristila zlasti Franciji naklonjenim politikom in še bolj omejila pravice staroselcem.
Francija je kolonizirala Novo Kaledonijo sredi 19. stoletja. Status čezmorskega ozemlja je otočje pridobilo po drugi svetovni vojni, v sledečih desetletjih pa se je okrepilo gibanje za neodvisnost. Prebivalci so na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!