Menu Item
Francija v današnjem drugem krogu voli nove predstavnike parlamenta. Predsednik Emmanuel Macron je s sklicem predčasnih volitev želel ustaviti nakazan pohod skrajne desnice na evropskih volitvah, prvi krog pa mu je zadal še večjo zaušnico. Ne samo skrajno desni Nacionalni zbor (RN), prehitelo ga je tudi skrajno levo zavezništvo Nova ljudska fronta. Povsem mogoče je, da bo Francija po današnjem dnevu prisiljena v kohabitacijo med predsednikom republike – to bo v vsakem primeru ostal Macron – in novim predsednikom vlade z drugega političnega pola. "Francozi bolj kot za Nacionalni zbor glasujejo proti Macronu," za N1 pojasnjuje politologinja Cirila Toplak. A RN za mirno vladanje potrebuje absolutno večino, ki pa se mu ne obeta. "Če bo RN dobil relativno večino, bo težko zavladal, in predsednik Macron bi lahko po letu dni znova pozval Francoze na parlamentarne volitve," še pravi. Je Francija pred obdobjem velike politične nestabilnosti?
Pred Francijo so danes zgodovinske volitve. Po infarktnem dogajanju za francoskega predsednika Emmanuela Macrona na volitvah v Evropski parlament, na katerih je zavezništvo Skupaj zabeležilo padec podpore za skoraj 8 odstotnih točk v primerjavi z rezultatom iz leta 2019, skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen pa izrazit dvig podpore, je Macron še istega večera sklical predčasne parlamentarne volitve.
Te potekajo le dve leti po zadnjih. Svojo odločitev je Macron utemeljil z besedami, da želi, da država dobi jasno večino. S potezo je želel ustaviti pohod skrajne desnice. A Macron je s tem izzval veliko tveganje, ki se je dodatno potrdilo prejšnjo nedeljo.
V prvem krogu predčasnih parlamentarnih volitev je Macronovo zavezništvo Skupaj doživelo še večji fiasko kot na evropskih volitvah 9. junija. Skrajno desna stranka Nacionalni zbor (RN) z Marine Le Pen je prejela 33 odstotkov. Poleg tega je Macrona prehitela tudi skrajna levica. Levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) je z 28 odstotki namreč zasedlo drugo mesto, zavezništvo Skupaj pa je pristalo na tretjem mestu in se s slabimi 21 odstotki kot zadnje uvrstilo v drugi krog. Kandidatke so morale namreč preseči 12,5-odstotni prag za vstop v današnji drugi krog.
Več kot 200 kandidatov liberalcev in levice umaknilo kandidature
Zdi se, da so po liberalcih alarmi začeli zvoniti tudi v skrajni levici. Zato je v torek, ko so morali kandidati vložiti uradne kandidatne liste, več kot 200 tretjeuvrščenih kandidatov iz omenjenih političnih zavezništev odstopilo od kandidature. S to potezo želijo liberalci in levičarji na današnjih volitvah strniti vrste in preprečiti RN, da bi skrajna desnica prvič po 2. svetovni vojni prevzela vodenje države.
“Gre za že videno situacijo v Franciji, ko se v drugem krogu parlamentarnih volitev levica in sredina postrojita, da bi preprečili skrajni desnici prihod na oblast. Tokrat je ta ‘fronta’ šibkejša oziroma manj samoumevna alternativa kot v preteklih podobnih poskusih nevtralizacije skrajne desnice, ker je v njej naglašena radikalna Nepokorna Francija,” je za N1 dejala politologinja Fakultete za družbene vede v Ljubljani Cirila Toplak.
A zavezništvi umikov nista sprejeli brezpogojno. Za mnoge predstavnike Macronovega tabora so namreč kandidati NFP, znotraj katere je tudi Nepokorna Francija Jean-Luca Mélenchona, enako nesprejemljivi kot RN.
Nobena od strank oziroma zavezništev si ne nadeja absolutne večine. Prav te si želijo v Nacionalnem zboru. Najverjetnejši kandidat RN za premierja, le 28-letni Jordan Bardella, je namreč zatrdil, da bo vlado sestavljal zgolj v primeru absolutne zmage RN. Marine Le Pen je njegovo izjavo kasneje omilila z besedami, da bo stranka poskusila sestaviti vlado tudi brez absolutne večine. “Želimo vladati,” je dejala vidna predstavnica stranke. Ob tem je zatrdila, da sama ne bo del vlade, prav tako ne bo predsednica narodne skupščine. “Bom na čelu poslanske skupine,” je potrdila.
“Če bo Nacionalni zbor dobil absolutno večino, bo sestavil skrajno desno vlado, ki bo ‘sobivala’ z liberalnim predsednikom Macronom. Podobna kohabitacija se je zgodila, z drugačnimi ideološkimi predznaki, med konservativnim predsednikom Jacquesom Chiracom in vlado Socialistov Lionela Jospina v začetku prejšnjega desetletja. Če bo Nacionalni zbor dobil relativno večino, bo težko zavladal, in predsednik Macron bi lahko po letu dni znova pozval Francoze k parlamentarnim volitvam,” je pojasnila Toplak.
A Le Pen neprestano ponavlja, naj volilci še ne odpišejo RN. Prepričana je namreč, da lahko ob visoki volilni udeležbi – v prvem krogu je bila 66-odstotna – dosežejo absolutno večino.
V posamični volilni enoti – skupaj jih je 577 – bo poslanski sedež osvojil tisti, ki bo v dvo- ali troboju prejel največje število glasov. Nacionalni zbor bi po projekcijah lahko prejel med 205 in 230 sedeži. V prvem krogu je bila za izvolitev potrebna absolutna večina, ki jo je doseglo le okoli 70 kandidatov.
Vzpon skrajne desnice je po besedah Toplak “odraz frustracije” velikega dela prebivalcev Francije. Politiki namreč očitajo neučinkovitost, draginjo, neuspeh pri migracijah. Kot je dodala, skrajna desnica ni nov in neznan pojav, le nastopil je trenutek, ko so se volilci odločili, da ji bodo zaupali oblast, “ker ostalim strankam zaupajo še manj”. “Francozi bolj kot za Nacionalni zbor glasujejo proti Macronu in politiki, ki jo pooseblja: elitizmu, aroganci, alienaciji od vsakdana volilcev, služenju interesom kapitala,” je pojasnila Toplak in dodala, da je Nacionalnemu zboru uspelo “omehčati svoja stališča”.
Kaj bi obrat v politični smeri pomenil za Evropo?
Francija – in njeno proevropsko delovanje, ki ga zagovarja Macron – bi se z zmago skrajno desne politične opcije zelo verjetno obrnila k sebi. Namesto z evropskimi temami bi se bolj ukvarjala z notranjepolitičnimi vprašanji, na ravni EU pa bi “zagovarjala podobno politiko kot države članice z desnimi vladami”, poudarja Toplak.
Ne glede na to, kako se bodo razpletle današnje volitve, bo Macron kot predsednik francoske republike ohranil vodilno vlogo v državi. S porazom bi bil sicer prisiljen sodelovati z novim premierjem in njegovo vlado. V tem primeru bo po besedah Toplak težje “udejanjal svojo agendo”, predvsem pa si bo v vsakem primeru le stežka povrnil priljubljenost.
Seveda pa moramo biti na rezultat v Franciji pozorni tudi v Sloveniji. Eksperimentiranje z novimi strankami po besedah Toplak ni “prineslo želenih rezultatov”, zato sledi obdobje “preizkušanja vse bolj skrajnih rešitev”.
V Franciji so za danes vpoklicali dodatnih 30.000 policistov, ki bodo skrbeli za varnost na voliščih, saj želijo zagotoviti, da “radikalna desnica in radikalna levica ne bosta izkoristili razmer za povzročanje kaosa”, je dejal tamkajšnji notranji minister Gerald Darmanin. Več politikov je namreč poročalo, da so jih fizično napadli neznanci. Da v francoski demokraciji ni prostora za nasilje in ustrahovanje, je dejal tudi premier Gabriel Attal.
Bonus video: Ekskluzivni intervju z Borutom Pahorjem
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje