Menu Item
Francoski predsednik Emmanuel Macron je za premierja imenoval Francoisa Bayrouja, s čimer želi končati politične pretrese, ki državo pestijo zadnje mesece. Bayrou se je ob tem zavzel za iskanje poti do sprave v državi.
Predsednik Emmanuel Macron je za naslednjega predsednika vlade Francije imenoval predsednika Demokratičnega gibanja Francoisa Bayrouja, s čimer želi končati večmesečne politične pretrese, poroča BBC.
Bayrou je Macronov zaveznik, župan jugozahodne regije in vodja stranke Demokratičnega gibanja. Macron si želi, da bo premier zdržal dlje kot njegov predhodnik.
Macron je na torkovem srečanju z voditelji strank, med katerimi ni bilo voditeljev skrajne levice in skrajne desnice, napovedal imenovanje novega premierja v 48 urah. Srečanje je pripravil v okviru prizadevanj za oblikovanje široko zasnovane vlade, potem ko je parlament prejšnji teden z nezaupnico odslovil desnosredinsko vlado Michela Barniera.
Barnier je bil k odstopu prisiljen po le treh mesecih na položaju predsednika vlade, do imenovanja nove vlade pa skupaj z ministrsko ekipo opravlja tekoče posle.
Njegova manjšinska vlada je prva francoska vlada po letu 1962, ki jo je odnesla nezaupnica. Slednjo je vložila in izglasovala opozicija, potem ko je Barnier mimo parlamenta izsilil sprejem zakona o proračunu.
Po pisanju BBC je francoska politika na “mrtvi točki”, velike težave za predsednika Macrona pa so se začele po junijskih evropskih volitvah. Na teh je zanesljivo slavil skrajno desni Nacionalni zbor, Macronova stranka je dobila več kot polovico manj glasov. Takrat je sicer razpisal predčasne parlamentarne volitve, saj je menil, da se bodo politične razpoke premostile, a so se razmere le poslabšale.
Četrtkova javnomnenjska raziskava za televizijo BFMTV je pokazala, da je politične razmere skrbi 61 odstotkov francoskih volilcev. Macron je kljub Barnierevemu padcu prejšnji teden obljubil, da bo ostal na položaju do konca svojega drugega mandata leta 2027.
Precejšnji izziv za Bayrouja bo sestavljanje vlade. Vprašanje je predvsem, ali bo lahko prepričal levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) in skrajno desni Nacionalni zbor (RN).
Da bo imel težko nalogo, se je danes strinjal tudi Bayrou, ki je hkrati prepričan, da je kljub temu mogoče poiskati pot, ki bi prinesla poenotenje namesto delitev. “Mislim, da je potrebna sprava,” je ob odhodu iz vladnega poslopja, kjer trenutno službuje, za novinarje po poročanju časnika Le Figaro dejal Bayrou.
Nezaupnica grozi tudi Bayrouju?
Grožnja nove nezaupnice v parlamentu brez jasne večine kateregakoli od političnih blokov visi tudi nad vlado, ki jo bo po pričakovanjih v prihodnjih dneh sestavil Bayrou. Pri tem naj bi kadre črpal iz istega nabora, ki je že služil za sestavo predhodne ekipe in obsega Macronu naklonjene sredinske in desne politike.
Danes so socialisti tako kot že ob predhodnem sestavljanju vlade izključili možnost sodelovanja v novi vladi. Posvarili so, da bi lahko imenovanje Bayrouja “poslabšalo politično in demokratično krizo”, a obenem dodali, da ne bodo zahtevali nezaupnice, če se bo premier odrekel uporabi ustavnega člena, ki omogoča sprejem zakonodaje brez glasovanja v parlamentu.
Prav tako nezaupnice ne namerava a priori vlagati skrajno desni Nacionalni zbor, je danes dejal njen vodja Jordan Bardella. Bayrouja je pozval k sodelovanju z opozicijskimi strankami, menil pa, da premier nima demokratične legitimnosti ali večine. Meje, ki jih postavlja njegova stranka in ki so vodile v padec Barnierjeve vlade, se niso spremenile, je še dodal.
Nasprotno je skrajno leva Nepokorna Francija že napovedala vložitev predloga nezaupnice, ker novi premier ne prihaja iz vrst levega tabora, ki je na julijskih volitvah osvojil največji delež glasov.
Vodja Zelenih in pomemben glas na francoski levi sredini Marine Tondelier je medtem dejala, da bo njena stranka zaenkrat počakala, da pa ne bodo imeli druge možnosti kot vreči premierja, če bo ohranil dosedanjo vladno politiko in ključne ministre dosedanje vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje