Menu Item
Evropa mora prevzeti odgovornost za svojo prihodnost in ostati enotna, so ob začetku srečanja v Budimpešti poudarili evropski voditelji. Prav tako so izrazili pripravljenost na sodelovanje z novo ameriško administracijo Donalda Trumpa.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da ima EU veliko skupnega z ZDA in želi okrepiti čezatlantsko zavezništvo z Washingtonom na podlagi medsebojnega spoštovanja.
“Moramo biti gospodarji svoje usode, ne zaradi Donalda Trumpa ali Kamale Harris, ampak zaradi svojih otrok. Naša odgovornost je sprejemati odločitve, da ne bomo odvisni od nečesa, o čemer se odloča drugje,” je ob prihodu na zasedanje Evropske politične skupnosti (EPC) v madžarski prestolnici dejal Michel.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred začetkom srečanja poudarila, da je prihodnost Evrope v “naših rokah” in da mora EU spričo globalnih izzivov ohraniti enotnost.
Glede izida predsedniških volitev v ZDA pa je dejala, da se veseli sodelovanja z Donaldom Trumpom pri krepitvi čezatlantskih vezi in da bodo z njim sodelovali na dober način. “Zelo pomembno je, da z njim analiziramo, kaj so naši skupni interesi.”
Evropa mora tudi prevzeti več odgovornosti, je prepričana von der Leyen, pri čemer je izpostavila varnost in obrambo, pa tudi podporo Ukrajini. To so po njenem “vprašanja skupnega interesa z ZDA”.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je mnenja, da mora Evropa pisati lastno zgodovino in “ne brati zgodovine, ki so jo napisali drugi”, ter izrazil prepričanje, da ima to moč.
Evropa mora uveljaviti varnostno neodvisnost od ZDA in braniti svoje interese pred interesi geopolitičnih tekmecev, je še dejal Macron, pri čemer je pripomnil, da bo Donald Trump legitimno “branil interese Američanov”.
Na srečanju o vojni v Ukrajini niso dosegli dogovora
Ob zaključku vrha je madžarski premier Viktor Orban poudaril, da je nujni predpogoj za mir v Ukrajini doseg prekinitve ognja. Prepričan je, da je vse več držav v skupini tistih, ki si želijo mir, ne pa nadaljevanje vojne.
“Mi, Evropejci, smo šli v vojno brez, da bi razjasnili, kaj je zmaga /…/ in tu smo sedaj,” je dejal Orban. Kot je pojasnil, so imeli na srečanju, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, razpravo o vojni v Ukrajini, a da niso dosegli kakšnega dogovora. Tistih voditeljev, ki si želijo mir, je po Orbanovih besedah vse več in z izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika ZDA se je ta tabor še okrepil.
Ob tem je poudaril, da je mir šele drugi korak, prvi pa je prekinitev ognja, saj ta vzpostavi prostor za razpravo med vojskujočima se stranema.
Zelenski je sicer evropske voditelje na vrhu opozoril, da bi bilo kakršno koli popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu nesprejemljivo za Kijev in “samomorilno” za Evropo. Prepričan je še, da je koncept “mir skozi moč” uspešen.
Orban: “Ne moremo čakati na Američane, da nas bodo zaščitili”
Orban je medtem v luči nekaterih izjav novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa, da namerava zelo hitro končati vojno v Ukrajini, izpostavil, da si bo morala Evropa odgovoriti na vprašanje, kaj storiti v primeru, če ZDA ne bodo več pomagale Kijevu. Prepričan je, da bi morala Evropa sprejeti odgovorno držo za zagotavljanje miru. “Ne moremo čakati na Američane, da nas bodo zaščitili,” je pojasnil.
Zelenski, ki je imel ločeno novinarsko konferenco za gostiteljem, je izrazil ogorčenje nad mirovnim načrtom Orbana, da se najprej sklene premirje. “To je zelo nevarno za Ukrajince,” je dejal. Prepričan je namreč, da bi to vodilo v zamrznjen konflikt. “Vsi si želimo končati to vojno, ampak mora biti pravičen konec,” je še poudaril.
Glede morebitnega izostanka ameriške vojaške pomoči pa je Zelenski spomnil, da so trenutno v okviru sankcij zamrznjena ruska sredstva v vrednosti 300 milijard dolarjev, ki bi jih lahko porabil Kijev.
Glede zasedanja EPS pa je Orban še ocenil, da so bile teme zelo kompleksne in da niso sprejeli nobenih uradnih odločitev, saj je šlo le za razpravo. Forum je kot prostor prostih izmenjav mnenj tudi o bolj nevarnih temah pohvalil albanski premier Edi Rama, čigar država bo gostila prihodnji vrh EPS. Rama pa se je v zanj značilnem slogu pošalil tudi na račun gostitelja. “Naj rečem, da je bilo zelo posebno videti celo Evropo zbrano v hlevu črne ovce Viktorja, ki je naredil ta dan zelo poseben,” je dejal o Orbanu, ki je redno v konfliktu z Brusljem.
ZDA morajo vedeti, da bomo Ukrajino podpirali tudi v prihodnje
Finski premier Petteri Orpo pa je dejal, da morajo evropske države jasno povedati ZDA, da bodo še naprej podpirale Ukrajino, dokler bo potrebno.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki se prav tako udeležuje srečanja v Budimpešti, je povedal, da namerava sodelovati z Donaldom Trumpom pri soočanju z “nevarnimi novimi dogodki”. “Čedalje bolj vidimo, da Severna Koreja, Iran, Kitajska in seveda Rusija sodelujejo, delajo skupaj proti Ukrajini,” je izjavil.
Šef Nata je še povedal, da zaradi Trumpove zmage pričakuje nove razprave o višini obrambnih izdatkov članic zavezništva. Novoizvoljeni predsednik ZDA ima popolnoma prav, da poraba dveh odstotkov bruto domačega proizvoda ne bo dosegla ciljev obrambnih zmogljivosti, je dejal nekdanji nizozemski premier.
Rutte je komentiral tudi dogajanje v nemški vladni koaliciji, potem ko je kancler Olaf Scholz v sredo razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja, kar je postavilo pod vprašaj prihodnost vlade. Izrazil je prepričanje, da bo lahko Nemčija uspešno izvajala svojo zunanjo politiko in izpolnila obrambne obveznosti.
V Budimpešti se danes sestajajo voditelji 47 držav članic EPC, ki naj bi govorili o ruski agresiji na Ukrajino in bližnjevzhodnem konfliktu, pa tudi o ekonomski varnosti Evrope. Drevi se bodo nato sestali še voditelji 27 držav članic EU, ena od tem pogovorov obeh srečanj pa bodo tudi ameriške predsedniške volitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje