Menu Item
Dolgi kodrasti lasje lahko pri sprintu zračni upor povečajo za skoraj 10 odstotkov. Ohlapni športni dresi lahko zračni upor povečajo za več kot 20 odstotkov. A kljub temu številni atleti in predvsem atletinje še vedno zanemarjajo pomen aerodinamike, tudi na tokratnih olimpijskih igrah. Za N1 je odgovarjal vodilni avtor nedavne raziskave, v kateri so zračni upor pri teku preverjali v vetrovniku.
Kdor spremlja kolesarstvo, ve, koliko pomena dajejo aerodinamiki in kako pomemben element je čim manjši zračni upor pri doseganju dobrih rezultatov ter premikanju meja mogočega. Kolesarji vse pogosteje nosijo oprijete kombinezone, kolesa in čelade so vedno bolj aerodinamične oblike, vsaka podrobnost je testirana v vetrovniku, da bi dosegli čim manjši zračni upor. Na ta način lahko namreč kolesarji z manj moči vzdržujejo veliko hitrost.
V atletiki prednosti aerodinamike ne izkoriščajo toliko, kot bi jo lahko. Tekmovalci na atletskih tekmovanjih, tudi na tokratnih olimpijskih igrah, še vedno pogosto nosijo ohlapne športne drese, predvsem ženske pa še vedno pogosto tekmujejo tudi z bujnimi pričeskami.
Najbolj pride zračni upor do izraza pri sprinterskih preizkušnjah in pri skoku v daljino/troskoku, kjer so hitrosti največje. Ženske pri sprintu dosežejo največjo hitrost blizu 40 km/h, moški blizu 45 km/h.
Do 10 centimetrov krajši skok, do 7 stotink slabši čas
Raziskovalci iz Združenega kraljestva in Belgije so se nedavno odločili v vetrovniku preveriti, kako različne vrste športnih dresov in pričesk pri atletinjah vplivajo na njihov zračni upor in s tem na dosežke v sprintu na 100 metrov in skoku v daljino.
Na atletinje so se osredotočili, ker so pri njih bujne pričeske pogostejše kot pri moških, seveda pa ugotovitve veljajo za oba spola.
Ugotovili so, da lahko ohlapna oblačila in dolgi razpuščeni skodrani lasje pomenijo do 10 centimetrov krajši skok v daljino oziroma za 7 stotink sekunde slabši čas v teku na 100 metrov v primerjavi s krajšimi lasmi in oprijetim dresom.
Neizkoriščena konkurenčna prednost
Atleti in atletinje, ki bi pričesko skrili pod oprijeto kapo in uporabljali oprijete športne drese, testirane v vetrovniku, bi lahko pridobili pomembno prednost pred konkurenti, so prepričani avtorji raziskave.
Eden redkih primerov, ko je tekmovalka dejansko uporabila kombinezon za zmanjšanje zračnega upora, so olimpijske igre v Sydneyju leta 2000. Avstralka Cathy Freeman (na spodnji sliki) je na njih pometla s konkurenco v teku na 400 metrov.
Bolt bi lahko bil še hitrejši
Najhitrejši človek vseh časov, jamajški sprinter Usain Bolt, je celotno kariero tekel v ohlapni majici. Ali lahko iz tega sklepamo, da bi bili njegovi svetovni rekordi ob drugačni izbiri oblačil lahko še bolj impresivni, kot že tako so?
“Absolutno,” nam je odgovoril dr. Bert Blocken, vodilni avtor zgoraj omenjene raziskave, sicer pa strokovnjak za aerodinamiko z univerz Herriot-Watt na Škotskem in KU Leuven v Belgiji, ki se največ ukvarja z aerodinamiko kolesarstva.
Aerodinamična ocena pariškega finala
Tudi v finalu teka na 100 metrov za ženske na tokratnih olimpijskih igrah v Parizu je bilo mogoče opaziti kar nekaj aerodinamičnih “zdrsov”. Tretjeuvrščena Američanka Melissa Jefferson (na spodnji sliki skrajno desno) je denimo nastopila z veliko modro pentljo na glavi. Njena sonarodnjakinja, petouvrščena Twanisha Terry (skrajno levo), pa je tekla z dvema dolgima šopoma kitk, ki sta močno povečali njeno silhueto pri rezanju zraka.
“Kar zadeva aerodinamiko, sem videl že tudi hujše primere, vsekakor pa je bilo veliko prostora za napredek,” nam je na vprašanje, kaj si je mislil ob ogledu finala ženskega olimpijskega sprinta prejšnjo soboto, odgovoril dr. Blocken. “Tudi pri oblačilih je bilo kar nekaj razlik glede njihove oprijetosti.”
“Zračni upor je pomemben tudi pri manjših hitrostih”
Zakaj je v atletiki tako malo pozornosti namenjene aerodinamiki, nas je zanimalo. “Zdi se, da v atletiki še vedno vztraja zmotno prepričanje, češ da so hitrosti premajhne, da bi aerodinamika igrala pomembno vlogo,” nam je dr. Blocken odpisal po elektronski pošti. “Res je, v kolesarstvu, hitrostnem drsanju in smučanju so hitrosti večje, večja hitrost pa pomeni večji vpliv aerodinamike. A zračni upor je pomemben tudi pri manjših hitrostih.”
Takšno zmotno prepričanje je po njegovih opažanjih še vedno prisotno tudi v primeru kolesarjenja v klanec. “Drži, da je pri kolesarjenju navkreber gravitacija pomembnejša od zračnega upora, a to ne pomeni, da aerodinamika postane nepomembna.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!