Menu Item
Delovna skupina za preprečevanje pranja denarja, ki jo je ustanovila skupina G7, je avtoritarnim režimom nehote omogočila mehanizem za spopadanje s kritiki, poroča Reuters v posebnem poročilu. Dodaja, da je Srbija ena od držav, v kateri so bili zakoni, sprejeti po priporočilih omenjene delovne skupine, uporabljeni proti nevladnim organizacijam.
Organizacija sedmih najbogatejših gospodarstev na svetu G7 – Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, ZDA in Združenega kraljestva – je leta 1989 ustanovila delovno skupino FATF (Financial Action Task Force) za zaščito svetovnega finančnega sistema, poroča Reuters in dodaja, da je najmanj peterica držav (Uganda, Srbija, Indija, Tanzanija in Nigerija) sprejela zakone v skladu s standardi FATF, ki so jih potem uporabile za preiskave proti novinarjem, nevladnim organizacijam in odvetnikom.
Medtem ko naj bi bili standardi FATF ključni pri zakonodaji o finančnem kriminalu in določanju vladnih prednostnih nalog, je direktor Centra za finančni kriminal na londonskem inštitutu Royal United Services Tom Keatinge povedal, da se te standarde namenoma zlorablja. “Včasih se zgodi, da so neprofitne organizacije tarča oblasti,” pa je dejala Tracey Durner, direktorica globalnega centra za varnostno sodelovanje v New Yorku.
Po letu 2000 se je FATF osredotočal na financiranje terorizma prek neprofitnih organizacij, kar je nekaterim vladam dalo razlog za preganjanje legitimnih organizacij civilne družbe, ki so temeljile na izvajanju mednarodnih standardov.
Reuters opozarja, da FATF tiste države, ki ne sodelujejo, uvršča na sivi ali črni seznam (na katerem sta zdaj le Severna Koreja in Iran).
Srbija se je znašla na sivem seznamu
Srbija je bila na začetku leta 2018 uvrščena na sivi seznam, pri čemer so oblasti opozorile, da morajo zakone okrepiti, da bodo imeli boljši vpogled v finančne podatke posameznikov. Srbija je zahtevo izpolnila in so jo umaknili s sivega seznama.
Ministrstvo za finance je izkoristilo priložnosti, ki jih ponuja spremenjena zakonodaja, julija 2020 pa je od bank zahtevalo finančne podatke za približno petdeset nevladnih organizacij in medijev, ki so imeli kritičen odnos do avtokratske oblasti predsednika Aleksandra Vučića.
Zahteva z ministrstva je “pricurljala” v javnost, minister Siniša Mali pa je izjavil, da je posebni oddelek ministrstva samo opravljal svoje delo, in dodal, da takšna zahteva ni problematična, če te organizacije nimajo česa skrivati. Reuters piše, da do danes ni bila vložena nobena kazenska ovadba.
Maja Stojanović, direktorica Civilnih iniciativ, za katere je ministrstvo zahtevalo podatke od bank, meni, da oblasti te podatke uporabljajo za kampanjo proti nevladnim organizacijam. Navedla je primer napadov na te nevladne organizacije v skupščini, ki so jih imenovali organizacije za promoviranje vojn, ki jih financirajo tujci.
Ko so te nevladne organizacije prosile banke za pojasnilo, so jim odgovorili, da jim ne smejo posredovati, katere podatke so dali organom oblasti. Tri banke – Banka Intesa Beograd, OTP Bank Serbia in Erste Group Bank – so zavrnile Reutersovo zahtevo za komentar in se sklicevale na zakon o zaupnosti podatkov bank. Enako je storila tudi vladna služba za medijsko sodelovanje.
Iz FATF so dejali, da se zavedajo obtožb, da so bila njihova priporočila zlorabljena, in dodali, da spremljajo, kako vlade nadzorujejo nevladne organizacije, prek delovne skupine, ki se ukvarja z “nenamernimi posledicami neustrezno izvedenih ukrepov”.
Vanja Škorić, direktorica Evropskega centra za neprofitno zakonodajo, je pozdravila ustanovitev te delovne skupine, vendar je opozorila, da je “škoda že storjena”.
Banke previdnejše, nevladniki kritični
Strokovnjaki za področje financiranja terorizma, na katere se je obrnil Reuters, trdijo, da je FATF uspelo omejiti financiranje organizacij, kot je Al Kaida, ker so banke zdaj bolj previdne glede tveganj in vladam dajejo več pristojnosti pri finančnih preiskavah, vendar menijo, da je isti pristop za vse napačen, ker ne upošteva političnih motivov in morebitne zlorabe predpisov.
Organizacije civilne družbe se že leta pritožujejo, da jih je FATF napačno označil za mehanizem pretoka nezakonitih financ. Po napadih Al Kaide na New York in Washington leta 2001 je FATF namreč izdal opozorilo, da so neprofitne organizacije “še posebej dovzetne” za financiranje terorizma, in države pozval k spremembi zakonodaje, kar je dodatno otežilo financiranje nevladnih organizacij po vsem svetu, ker so jim banke zaprle račune ali blokirale denarna nakazila.
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice in boj proti terorizmu je leta 2019 opozoril, da je FATF “dal legitimnost” državam, ki zlorabljajo njegove standarde v zvezi z organizacijami civilne družbe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!