Menu Item
"Mladih ni, veliko pa je hiš, v katerih so ostali le stari in nemočni. V naši vasi je le 13 otrok do 10. leta starosti, do 4. razreda," pravi Monika Radulović, ena redkih, ki so ostali v srbski vasi Ždrelo, nedaleč od mesta Petrovac na Mlavi. Gre za območje, bogato z velikimi, razkošno okrašenimi hišami, ki prazne čakajo do poletja, da vanje pridejo domačini, ki delajo v tujini – Švici, Franciji in Nemčiji.
Avgust je mesec, ko v tem gastarbajterskem delu Srbije vse oživi – kriki otrok, gostinski lokali in kavarne so polni, povsod pa dragi avtomobili s tujimi registrskimi tablicami. Praznovanja in vzkliki povsod, plaža na Mlavi je polna – avgust je obdobje, v katerem se nič ne zdi tako, kot je večino leta – zapuščeno.
Monika Radulović in njen mož sta izjemi. V Ždrelu vzgajata dva sinova in gojita gobe. Vodita družinsko podjetje, ki sta ga ustanovila po zaslugi njenega tasta in tašče, ki sicer že skoraj pol stoletja živita in delata v Švici. Na njunem posestvu je vse videti lepo in bogato, ponosna sta na svoje hladne in posebej prilagojene komore, v katerih hranita gobe.
“Tast in tašča sta pomagala, to je bil včasih hlev, in iz njega smo naredili vse. Potem sva vzela posojilo in razvijala posel,” razlaga Monika in dodaja, da tast in tašča še naprej pomagata.
Starejša Radulovića že desetletja živita v Švici, zato imata tam več prijateljev, s katerimi lahko gresta na pijačo in se družita kot tu na Ždreli, pravi Monika.
Dodaja, da z možem dostojno živita in zaslužita, zato ne nameravata zapustiti Ždrela. Kljub temu jo žalosti, ker je Ždrelo bogata, a zapuščena vas.
“Ko pogledaš vse te hiše, pomisliš, kdo ve koliko ljudi je tukaj, pravzaprav pa ni nikogar,” pravi Monika. Okoli so sadovnjaki in izvir hladne in čiste vode. Vse to bi lahko bil razlog, da je območje polno in živo vse leto, ne le avgusta. Vendar ni tako.
Zaradi koronavirusa pa lani avgusta v Petrovac na Mlavi domačini, ki delajo v tujini oziroma gastarbajterji, kot jim pogovorno pravijo, niso mogli priti, to poletje pa skušajo nadoknaditi zamujeno.
“Vsi termini za praznovanja so polni,” pravi eden od natakarjev znane lokalne restavracije. Vsi pridejo praznovat krst, diplomo ali rojstni dan v domovino. Prostih miz ali nastanitev ni enostavno najti.
Pomembni sta tudi dekoracija in glasba, zaradi nenehnih praznovanj aranžmaje in okraske za dekoracijo v lokalih spreminjajo zadnji trenutek, da ne bi bili enaki kot na prejšnjih praznovanjih.
Dragoljub Kostić igra kitaro na številnih praznovanjih. V teh dneh ne pozna odmora ali počitka.
“Nastope imamo rezervirane nekaj dni vnaprej. Če bi kdo najel glasbenike v zadnjem trenutku, bi bil pri tem neuspešen, saj ni prostih glasbenikov ali pevcev,” pravi Kostić, ki je bolj poznan pod imenom Mandov.
Dodaja, da Petrovca nikoli ne bi zamenjal za Beograd. “V Beograd grem le, ko moram, saj gneče ne prenašam,” razlaga.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!