V Izrael bosta v petek odpotovali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, je sporočila Evropska komisija. V izjavi komisije je navedeno še, da bosta "izrazili solidarnost z žrtvami terorističnih napadov Hamasa in se srečali z izraelskim vodstvom".

V Gazi je v izraelskem obstreljevanju umrlo že več kot 1.500 ljudi, preko 6.600 pa je ranjenih. O smrtnih žrtvah poročajo tudi z Zahodnega brega, kjer prihaja do obračunov med Palestinci na eni ter izraelskimi vojaki in naseljenci na drugi strani.

Po zadnjih podatkih je na izraelski strani umrlo okoli 1.300 ljudi, več kot 3.200 pa je poškodovanih.

Iranski zunanji minister Hosein Amirabdolahian je Izrael posvaril, naj konča ubijanje otrok in civilistov v Palestini, pri tem pa namignil na morebiten odziv Irana. "Ne morejo popolnoma oblegati Gaze, bombardirati njenih prebivalcev in izvajati vojnih zločinov ter pričakovati, da se nihče ne bo odzval," je v izjavi dejal minister.

Kirurg Ghassan Abu-Sittah, ki deluje v eni od bolnišnic v Gazi, je za CNN povedal, da otroci predstavljajo med 30 in 40 odstotkov vseh ranjencev v izraelskih zračnih napadih. Kot je pojasnil, večina poškodovanih pride zaradi poškodb, ki jim jih prizadene eksplozija izstrelkov, šrapneli ali ruševine. Rane se kontaminirajo, večina poškodovanih pa potrebuje operacije.

Kot je še povedal Abu-Sittah, so operacije pri otrocih potrebne tudi kasneje, ko njihovo telo rase. "To pa še dodatno obremenjuje zdravstveni sistem, ki je že tako ali tako na kolenih zaradi dolgoletne izraelske blokade pri uvozu," je sklenil kirurg.

Iz Gaze tudi nocoj poročajo o intenzivnih izraelskih zračnih napadih. Dopisnik Al Džazire poroča, da je izraelsko letalstvo bombardiralo različna območja. Zadeli naj bi begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze, o zračnih napadanih pa poročajo tudi iz osrednjega dela. Izrael je popoldne objavil podatek, da so njihove sile na Gazo odvrgle in izstrelile že več kot 6.000 izstrelkov.

V zavetiščih, ki jih v Gazi vodijo Združeni narodi, je trenutno nastanjenih približno 270.000 notranje razseljenih ljudi. Predstavnica Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhod Jenifer Austin je v pogovoru za Al Džaziro opozorila, da jim zmanjkuje najnujnejših surovin.

"Zaloge so skoraj izčrpane. V Gazi moramo dobiti gorivo. Potrebujemo ga za delovanje naprav za razsoljevanje, brez njega ne moremo dobiti čiste pitne vode. Gorivo poganja tudi generatorje za bolnišnice," je pojasnila Austin. Po njenih besedah so ZN v Gazi vzpostavili 100 zavetišč, za zdaj pa lahko 50 zagotovijo čisto vodo. A kot opozarja, bi je lahko zmanjkalo v naslednjih štirih do desetih dneh.

Po podatkih ZN je v enklavi razseljenih 338.000 Palestincev.

Izraelski parlament je danes s 66 glasovi za in štirimi proti potrdil krizno vlado narodne enotnosti, o kateri sta se v sredo dogovorila izraelski premier Benjamin Netanjahu in opozicijski voditelj Beni Ganc. Slednji skupaj s še štirimi člani njegove stranke Nacionalne enotnosti zaprisegel kot minister. Vsi so sicer ministri brez resorja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Drugi opozicijski vodja Jair Lapid je medtem sporočil, da se ne bo pridružil krizni vladi narodne enotnosti, ker so v njej tudi ekstremisti, in pri tem navedel ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja. Kljub temu pa podpirajo vojno proti Hamasu, je dodal.

Netanjahu in Ganc sta se v sredo dogovorila še o vzpostavitvi vojnega kabineta, v katerem bo še obrambni minister Joav Galant ter dva opazovalca.

V Jeruzalemu je prišlo do strelskega obračuna. Moški je prišel do policijske postaje in z avtomatsko puško začel streljati na policiste, navedbe policije povzema BBC. Kasneje je skušal napadalec pobegniti, vendar so ga policisti med begom ubili. Kot še piše BBC, sta bila ranjena tudi dva policista, od tega je eden utrpel hujše poškodbe.

Bivši predsednik ZDA Donald Trump je v sredinem nagovoru podpornikom zatrdil, da do napadov Hamasa ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik. "Če bi bil jaz predsednik, bi Izrael cvetel, Iran pa ne bi nikoli igral te igre," je dejal in dodal, da je svet sedaj padel v kaos, prelivanje krvi, vojno, terorizem in smrt. Na obzorju je tretja svetovna vojna, predsednik Joe Biden je izjemno nesposoben, v njegovi vladi pa je veliko neumnih ljudi, je še povedal.

Kritiziral je odločitev Bidnove vlade, da v zameno za izpustitev zapornikov Iranu nakaže šest milijard dolarjev. Bidnova vlada trdi, da je šlo za iranska sredstva, ki so jih nakazali na poseben račun, s katerega se lahko črpajo le za humanitarne namene.

Trump je povedal, da bo po zmagi na volitvah uvedel še strožje sankcije proti Iranu in še strožjo prepoved vstopa državljanom določenih muslimanskih držav. Ob tem je dejal tudi, da so pripadniki libanonskega Hezbolaha izjemno pametni.

Ob tem je presenetljivo kritiziral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, češ da ni hotel pomagati ZDA pri napadu na voditelja posebnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds generala Sulejmanija, ki so ga Američani ubili z brezpilotnim letalom na letališču v Bagdadu leta 2020.

Združeno kraljestvo bo v vzhodno Sredozemlje poslalo dve vojaški ladji in nad Izraelom začelo izvajati nadzorne polete. Kot poroča Sky News, bodo poslali ladji RFA Argus in RFA Lyme Bay. Izvidniška letala bodo začela patruljirati v naslednjih 24 urah, skušala pa bodo izslediti morebitne premike orožja terorističnih skupin.

ZDA izraelskim silam ne postavljajo pogojev, pod katerimi lahko uporabijo orožje, ki jim ga dobavlja Washington, je danes po sestanku Natovih ministrov v Bruslju povedal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. "To je profesionalna vojska, ki jo vodi profesionalno vodstvo," je prepričan Austin.

Ameriški minister je kmalu po sobotnem napadu Hamasa napovedal, da si bo Pentagon, ki že sicer znatno pomaga izraelskim silam, prizadeval zagotoviti, da bo Izrael imel vse, kar potrebuje "za obrambo in zaščito civilistov pred vsesplošnim nasiljem in terorizmom".