Gradbišče ob svetem letu: vse delajo v zadnjem hipu, na koncu pa vse funkcionira

Svet 23. Dec 202405:20 0 komentarjev
Vodnjak Trevi
Vodnjak Trevi (Foto: PROFIMEDIA

Pred katoliškimi verniki je jubilej oziroma sveto leto – obdobje, ko verniki ponovno vzpostavijo oziroma obnovijo svoj odnos z Bogom. Na dogodek, ki bo potekal do začetka leta 2026, so se celo leto intenzivno pripravljali v Rimu. Mesto bi v dobrem letu dni lahko vsega skupaj obiskalo do 35 milijonov ljudi, zato so letošnje leto zaznamovale prenove mnogih rimskih trgov, ulic in znamenitosti. A to ni nobena novost. Nekdanja in bodoča dopisnica RTVS iz Rima Mojca Širok je za N1 povedala, da je bila situacija pred 25 leti, ko se je odvijal zadnji redni jubilej, zelo podobna. "Kar mene pri Italiji vsakič znova fascinira, je, da na koncu še vedno vse funkcionira," je povedala.

V torek se začenja Jubilej 2025, imenovan tudi sveto leto. Dogodek pod geslom Romarji upanja se bo začel, ko bo papež Frančišek s slovesnostjo odprl sveta vrata bazilike sv. Petra v Vatikanu. Odprtje vrat, ki so običajno zaprta, simbolizira odrešitev. Z njihovim zaprtjem pa se bo sveto leto končalo 6. januarja 2026.

Kaj je jubilej?

Jubilej ali sveto leto je obdobje, v katerem verniki opravijo zakrament sprave in prejmejo odpustek kot jubilejno milost, je na novinarski konferenci Slovenske škofovske konference dejala nacionalna delegatka za jubilejno leto 2025 Božena Kutnar.

Gre že za 27. zaporedno sveto leto. Prvi jubilej so slavili leta 1300. Tedaj ga je razglasil papež Bonifacij VIII. Redni jubileji se zvrstijo vsakih 25 let, naslednji bo “na sporedu” tako leta 2050. Papež v vmesnem obdobju sicer lahko razglasi izredne jubileje – Frančišek je to nazadnje storil leta 2016.

To je posebno leto, ko se v Rimu zbere na milijone vernikov z željo, da “vzpostavijo oz. obnovijo svoj odnos z Bogom”, sporočajo s Katoliške mladine. Ob letošnjem jubileju bodo organizirali več verskih in kulturnih dogodkov. S koncerti in razstavami bodo proslavili tudi bogato zgodovino Rima.

Papež Frančišek ob zaključku izrednega jubileja leta 2016 (Foto: PROFIMEDIA)

Dogodek pomemben tudi za Rim

Jubilej pa je pomemben tudi za Rim. Ob vsakršnih jubilejih mesto namreč obišče na milijone vernikov in turistov – tokrat jih pričakujejo več kot 35 milijonov.

Da je to res tako, je bilo mogoče opazovati že celo letošnje leto. Zaradi bližanja svetega leta so v Rimu prenavljali mnoge rimske ulice, promenade in znamenitosti. Tako turisti, ki so letos obiskali italijansko prestolnico, kot domačini so tarnali, da je Rim pravo gradbišče.

Podobno je v pogovoru za N1 poudarila tudi Mojca Širok, nekdanja dopisnica Radiotelevizije Slovenija iz Rima, ki se na to dopisniško mesto ponovno vrača z novim letom. “Jaz sem bila v Rimu v začetku decembra in je bilo še vedno vse razkopano. Prenov so se lotili v zadnjem hipu in zdaj ličijo in lepšajo glavne poti, ki vodijo do Trga svetega Petra. Vprašanje je, koliko teh del bo do začetka jubileja dejansko končanih,” je dejala.

Kot opaža, v zadnjih tednih hitijo s končanjem del. Mnoge znamenitosti in ceste, ki so bile še pred dnevi “razorane”, v zadnjih dneh ponovno dobivajo svojo veličastno podobo.

Ogled mnogih znamenitosti v Rimu je bil letos zaradi številnih gradbenih del okrnjen (Foto: PROFIMEDIA)
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA

Mojca Širok je iz Rima poročala ob koncu leta 1999, ko je potekalo zadnje redno sveto leto. “Situacija je bila takrat zelo podobna. Vsega se zelo ambiciozno lotijo, temu namenijo ogromne količine denarja, ampak, tudi ko govoriš z ljudmi, se veliko tega denarja na poti iz državne blagajne do izvajalcev izgubi. Vsak takšen velik projekt potem spremljajo številni škandali zaradi zlorabe javnih sredstev. Kar pa mene pri Italiji vsakič znova fascinira, je, da na koncu še vedno vse funkcionira,” razlaga.

Tokrat v Rimu pričakujejo okoli 35 milijonov turistov, a velik obisk po besedah Širok ne bo vplival na višje dobičke v turizmu. “Verniki se ne bodo zadrževali v mestu in tam zapravljali denarja. Poleg tega pa je tudi v Rimu tako kot v mnogih drugih mestih po svetu težava oddajanja stanovanj prek platforme Airbnb. To je praktično spodneslo hotelsko industrijo – v Rimu še posebej,” poudarja Širok.

Ali naj tisti, ki si Rim želijo obiskati kot turisti in ne zaradi jubileja, obisk zaradi velikega števila obiskovalcev preložijo na leto 2026? Mojca Širok razlaga, da dogodek ne bo povzročil bistvene razlike. “Rim je vedno lepo obiskati – v dežju, mrazu, vročini. Ves čas ti daje enako podobo, ampak v drugih barvah,” še pove.

Mojca Širok
Mojca Širok (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Začetek jubileja 2025

Tokratni jubilej bo potekal pod geslom Romarji v upanju, začel pa se bo na božični večer. Najprej bodo odprli vrata bazilike svetega Petra v Vatikanu, kasneje pa tudi v ostalih treh rimskih bazilikah – svetega Janeza v Lateranu, svete Marije Velike (Snežne) in svetega Pavla zunaj obzidja. Prav v teh cerkvah bodo tudi potekala najpomembnejša praznovanja.

Jubilej bo posvečen različnim temam

Med jubilejem bodo obeležili več posebnih dni. Posvetili jih bodo svetu komunikacij (24. januar), oboroženim silam (8. februar), umetnikom (16. februar), jubileju diakonov (21. februar), prostovoljcem (8. marec), bolnikom (5. april), mladostnikom (25. april), invalidom (28. april), delavcem (1. maj), otrokom (24. maj), družinam, starim staršem in ostarelim (30. maj), športu (14. junij), mladim (28. julij), migrantom (5. oktober) in revnim (16. november). 6. september bodo tokrat posvetili tudi katoliškim romarjem iz skupnosti LGBTIQ+.

Kot je pred dnevi na novinarski konferenci dejal predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, je sveto leto v prvi vrsti namenjeno kristjanom, “spodbuja pa tudi k univerzalnim vrednotam, za katere si prizadevajo vsi ljudje dobre volje”. Kot je izpostavil, papež ob tem spominja svetovne voditelje, “da dobrine zemlje pripadajo vsem, ne le peščici privilegiranih, poziva k podpisu odpisu dolgov tistim državam, ki jih same ne morejo poravnati, ter vabi, da bi z denarjem, ki gre za orožje, ustanovili sklad za odpravo lakote po vsem svetu”.

Andrej Saje
Andrej Saje (Foto: Borut Živulović/F. A. BOBO)

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!