Grenlandci v strahu za svojo prihodnost: "Mi nismo zemlja, smo ljudje"

Za prebivalce Nuuka, glavnega mesta Grenlandije, so ledene zime nekaj običajnega. A sedaj, ko ameriški predsednik Donald Trump vse bolj brezsramno izraža apetite ZDA po Grenlandiji, njeni prebivalci pričakujejo drugačno nevihto.

Profesorica v srednji šoli Simone Bagai je dejala, da Trump "kaže popolno nerazumevanje – tako ustavnih pravic kot moralne integritete".

"Grenlandija je za Grenlandce"

"Grenlandija ni last Danske, da bi jo lahko podarila – Grenlandija pripada Grenlandcem!" je povedala Bagai v pogovoru za CNN.

"Grenlandija je za Grenlandce," je ponovila. "In ali si želijo ZDA? Seveda ne. To so povedali na toliko vljudnih načinov. Ne vem, kaj točno želi, da dokažemo. Tukaj ni nobenih Kitajcev … ni nobenih Rusov," je dodala.

"Ni mi všeč ideja, da bi postali del Amerike"

Trumpove napovedi so vznemirile tudi Grenlandca Ludviga Petersena, občinskega inženirja. "Ni mi všeč ideja, da bi postali del Amerike," je povedal. Najbolj ga skrbi privatizacija zdravstva in izobraževanja, saj "tega pri nas nismo vajeni".

Predsednikove vztrajne trditve, da bo "nekaj ukrenil glede Grenlandije, ne glede na to, ali jim je to všeč ali ne", so Petersena prepričale, da se bo prevzem dejansko zgodil. "Bojim se, da bo to res naredil," je zaupal CNN.

Kot mnogi tukaj tudi on skuša razumeti Trumpovo logiko, a je sklenil, da to "preprosto nima smisla". Spomnil je na pol ducata vojaških baz, ki jih imajo ZDA že desetletja na Grenlandiji in do katerih imajo še vedno dostop. "Zakaj jih ne bi preprosto znova odprli in počeli svoje – brez prevzema celotne Grenlandije?" se je vprašal.

"Trump misli, da je pomemben mož, a mi mislimo, da je majhen"

Eden od taksistov v Nuuku – Inuit, kot velika večina Grenlandcev – je novinarju CNN povedal o težkih odločitvah, ki jih je moral sprejeti. Rojen v majhni vasici na severu Grenlandije si je kruh služil z lovom na tjulnje in ribolovom, plen pa je prevažal z ekipo 38 pasjih vpreg.

Podnebne spremembe so ga odrezale od kulturne tradicije lova na tjulnje in 38 psov je postalo nevzdržno breme. Ravnovesje med življenjem in naravo, ki je temelj skoraj vseh Grenlandcev, mu je spolzelo iz rok.

Meni, da Trump tega preprosto ne razume. "Neumen je. Trump misli, da je pomemben mož, a mi mislimo, da je majhen," je dejal. Nikakor si ne želi, da bi ZDA prevzele Grenlandijo, je bil jasen.

"Mi smo miroljubni ljudje"

Mia Chemnitz, lastnica podjetja za oblačila iz tjulnjeve kože, medtem pravi, da ne more več molčati, saj jo skrbi, da bodo njihovi običaji, tradicije in kultura izginili, če bi postali ameriški državljani. Sprašuje se, ali svet sploh razume Grenlandce.

"Ko jaz govorim o Grenlandiji, govorim o naši družbi, o svoji družini, o ljudeh, ki tukaj živijo," je povedala. "Ko pa svet govori o Grenlandiji, govori o zemlji. O območjih z viri. In to ni isto. Zdi se mi, kot da sploh ne govorimo o isti stvari," je pojasnila.

"Mi smo prijazni. Smo miroljubni ljudje. Nikoli nismo imeli vojne … Na Grenlandiji sploh nimamo vojske. Ne vojskujemo se. Zato je jasno – ne bi se mogli upreti ameriški vojski. Nihče se ne more upreti ameriški vojski," je še povedala.

V preteklosti je želela poslovno sodelovati z Američani, "a zdaj bi si morda premislila". Žal ji je, da jih je Trump, namesto da bi jih pritegnil bliže, le še bolj oddaljil.

Kot večina Grenlandcev – sodeč po zadnji anketi več kot 85 odstotkov – tudi ona podpira neodvisnost od Danske še v času svojega življenja, a ve, da pot do samostojnosti ne bo lahka in da bodo zavezniki ključni.

Kolonizacija, kot mnogi Grenlandci imenujejo svoje včasih napeto razmerje z Dansko, dodatno otežuje prehod v smeri, ki jo zahteva Trumpova želja po ameriškem lastništvu. Chemnitz se sprašuje: kaj hočejo od nas? Po kakšni ceni nas bodo podprli zdajšnji zavezniki, kot sta Evropska unija in Nato?