Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump glede Panamskega prekopa in Grenlandije, za katera je v preteklih tednih dejal, da bi želel, da so pod nadzorom ZDA, ni izključil možnosti vojaškega posredovanja, saj da ju potrebujejo za "gospodarsko varnost". Medtem je na letališču na Grenlandiji pristalo letalo z njegovim sinom. Čeprav Donald Trump mlajši trdi, da je to zgolj zaseben obisk, ga spremljajo tudi sodelavci njegovega očeta. Na Danskem medtem ponavljajo, da največji otok na svetu ni na prodaj in da je odločitev o prihodnosti v rokah prebivalcev Grenlandije.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je manj kot dva tedna pred prevzemom oblasti spregovoril na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu. Glede Panamskega prekopa in Grenlandije, za katera je v preteklih tednih dejal, da bi želel, da so pod nadzorom ZDA, ni izključil možnosti vojaškega posredovanja, saj da ju potrebujejo za “gospodarsko varnost”.
Trump, ki bo vodenje ZDA prevzel 20. januarja, je pred božičem zapisal, da “ZDA menijo, da sta zaradi nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu lastništvo in nadzor nad Grenlandijo nujno potrebna”. V ponedeljek je na omrežju Truth Social ponovil, da bo Grenlandiji izredno koristilo, “če in ko bo postala” del ZDA. Trump je interes za nakup Grenlandije pokazal že leta 2019 med njegovim prvim predsedniškim mandatom.
Trump mlajši na “turističnem obisku” na Grenlandiji
Njegovi današnji komentarji sledijo obisku njegovega sina Donalda Trumpa mlajšega na danskem arktičnem ozemlju, kamor je danes prispel z očetovim letalom. Na omrežju Rumble je povedal, da na enodnevni obisk ne odhaja z namenom, da “kupi Grenlandijo”, pač pa, da se namerava kot turist pogovarjati z domačini. Kljub domnevni turistični naravi obiska ga spremljata konservativni aktivist Charlie Kirk in kadrovski direktor bodočega predsednika Sergio Gor.
Donald Trump mlajši na Grenlandiji (Foto: PROFIMEDIA)
Trump starejši je Kirka in Gora v objavi na omrežju Truth Social označil za njegova zastopnika. “Oni (prebivalci Grenlandije, op. a.) in svobodni svet potrebujejo varnost, zaščito, moč in mir. Ta posel se mora zgoditi. Naredite Ameriko spet veliko. Naredi Grenlandijo spet veliko,” je v objavi še pripisal Trump starejši.
Danska premierka Mette Frederiksen je danes poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da morajo o prihodnosti otoka odločiti njegovi prebivalci. “Med številnimi Grenlandci opažam močno željo po neodvisnosti. Ta je legitimna, zato menim, da je pomembno, da se prihodnost Grenlandije oblikuje v prestolnici Grenlandije,” je po poročanju Politica dejala danska premierka. Že pred tem je grenlandski premier Mute Egede v novoletni poslanici rojake pozval h korakom v smeri popolne neodvisnosti.
Grenlandija, ki je največji otok na svetu, ima danes približno 60.000 prebivalcev. Kot piše Politico, je bila do leta leta 1979 danska kolonija, od takrat pa ima široko avtonomijo. Ima lasten parlament, kljub temu da je uradno dansko ozemlje, pa v Koebenhavnu določajo le njeno zunanjo in obrambno politiko. Glede na sporazum z Dansko lahko Grenlandija neodvisnost razglasi po uspešnem referendumu. Po poročanju Politica bi lahko ta potekal hkrati z aprilskimi parlamentarnimi volitvami na otoku.
Trumpovo letalo na Grenlandiji (Foto: PROFIMEDIA)
Veliko večino površine Grenlandije, ki je bogata z naravnimi viri, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, prekriva led. Njeni naravni viri še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo. Ameriška vojska ima tam že vojaško oporišče.
Z novim letom pa se je uveljavil tudi nov kraljevi danski grb, ki ga je z odlokom uzakonil kralj Frederik X. Grb je doživel grafično osvežitev, največja novost pa je ta, da sta v skupnem simbolu prostor dobila tudi grba Grenlandije in Ferskih otokov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vključevanje grbov omenjenih danskih ozemelj v skupni grb poudarja pomembnost obeh ozemelj.
Stari (L) in novi (D) grb danske kraljeve družine (Foto: Kongehuset)
Tudi Kanada z ostrim odzivom nad Trumpa: Ne bomo popustili grožnjam
Na novinarski konferenci je novoizvoljeni ameriški predsednik govoril tudi o priključitvi Kanade. Za izpolnitev cilja je dejal, da je za to pripravljen uporabiti “gospodarsko silo”. Tudi pri tem je izpostavil pomen “odstranitve umetno narisane črte” za državno varnost. Po napovedanem odstopu kanadskega premierja Justina Trudeauja pa je po lastnih besedah h kandidaturi pozval nekdanjega hokejskega zvezdnika Wayna Gretzkyja, poroča ameriška televizija CNN.
Kanadske oblasti so v odzivu poudarile, da se ne bodo pustile ustrahovati Trumpu in da ne bodo nikoli del ZDA. “Izjave novoizvoljenega predsednika Trumpa kažejo na popolno nerazumevanje Kanade. Naše gospodarstvo je močno. Naše ljudstvo je močno. Nikoli ne bomo popustili grožnjam,” je na družbenem omrežju X poudarila kanadska zunanja ministrica Melanie Joly. Kmalu zatem je odhajajoči predsednik vlade Trudeau izpostavil, da Kanada ne bo nikoli in nikdar del ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem je Trump še zagrozil, da če pred 20. januarjem ne bo izpustitve izraelskih talcev iz Gaze, bo na Bližnjem vzhodu izbruhnil pekel, ki ne bo slab le za palestinsko islamistično gibanje Hamas, pač pa za celotno regijo. Opozoril je tudi na nevarnost zaostritve razmer v Ukrajini, za kar je obtožil pogajalske taktike odhajajočega predsednika Joeja Bidna. Glede notranjih zadev ZDA je ponovil, da namerava odpraviti Bidnovo delno prepoved črpanja nafte ob morski obali. Pravne postopke, ki so potekali proti njem v preteklih letih, ko je bil med drugim obtožen sprevračanja izidov volitev, je označil za zlorabo pravosodja.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje