Menu Item
Predsednik grenlandske vlade Mute Egede je v novoletnem nagovoru prebivalcem tega največjega otoka na svetu dejal, da se bo njegova vlada zavzela, da Grenlandija postane neodvisna od Danske. Čeprav ima Grenlandija lasten parlament, je še zmeraj pod upravo Kraljevine Danske. Apetite po "nakupu" otoka je že večkrat izpostavil tudi novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, to možnost pa vladi Grenlandije in Danske vztrajno zavračata.
Grenlandski premier Mute Egede je v novoletnem nagovoru izpostavil, da se bo zavzel za neodvisnost od Danske, pod katero še vedno uradno spada Grenlandija. Besede premierja je mogoče razumeti kot spremembo retorike glede prihodnosti tega največjega otoka na svetu, poroča tiskovna agencija Reuters.
“Skrajni čas je, da sami naredimo korak naprej in oblikujemo svojo prihodnost glede tega, s kom bomo tesno sodelovali in kdo bodo naši trgovinski partnerji,” je dejal Egede. S temi besedami je meril predvsem na komentarje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred dnevi na svojem družbenem omrežju Truth zapisal, da “ZDA menijo, da sta zaradi nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu lastništvo in nadzor nad Grenlandijo nujno potrebna“.
Trump je sicer interes za nakup danskega avtonomnega ozemlja izrazil že v času prvega predsedniškega mandata med letoma 2016 in 2020. Govoril je o morebitnem “velikem nepremičninskem poslu”, ki bi bil strateško zanimiv.
Vladi Grenlandije in Danske sta že dvakrat zavrnili Trumpovo ponudbo za nakup otoka, nazadnje lani. Egede je takrat zatrdil, da Grenlandija ni na prodaj in tudi nikoli ne bo na prodaj.
“Zgodovina in sedanje razmere so pokazale, da nam s sodelovanjem z Dansko ni uspelo vzpostaviti popolne enakosti. Zdaj je čas, da naša država naredi naslednji korak. Tako kot druge države na svetu si moramo prizadevati za odpravo ovir za sodelovanje – te lahko opišemo kot okove kolonializma – in iti naprej,” je po poročanju Reutersa v novoletnem nagovoru dejal grenlandski premier.
Grenlandija, največji otok na svetu, je bila do leta 1814 ena od norveških kolonij, potem pa je pripadla Danski, leta 1953 pa je postala sestavni del Kraljevine Danske. Danski parlament ji je leta 1978 podelil pravico do samouprave.
Površina otoka znaša okoli 2,2 milijona kvadratnih kilometrov in je danes še vedno avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom. Ima lasten parlament in približno 57.000 prebivalcev, ki so večinoma Inuiti. Zunanje odnose Grenlandije vodi Köbenhavn, gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od danskih subvencij.
Kar 82 odstotkov površine otoka, ki je bogat z naravnimi viri, prekriva led. Naravni viri na Grenlandiji, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo.
Večina tamkajšnjih prebivalcev sicer podpira prizadevanja, da bi Grenlandija postala neodvisna država, vendar so mnenja o tem, kdaj bi bil za to primeren trenutek ter kakšen vpliv bi to imelo na njihova življenja, močno razdeljena. Na Grenlandiji bodo sicer aprila letos potekale parlamentarne volitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje