Menu Item
Države po vsem svetu vse bolj skrbi možnost napada na podvodno internetno infrastrukturo, ki z več kot milijonom kilometrov kablov na morskem dnu prenaša 95 odstotkov svetovnih podatkov. Rusija je s takšnim napadom v preteklosti že odkrito zagrozila, grožnjo pa so po sabotažah Severnega toka začele resneje jemati tudi evropske države, saj je trenutno na sto tisoče kilometrov podvodnih kablov brez kakršnegakoli nadzora in bi jih lahko tuje države zlahka poškodovale ali uničile.
Američani v okolici kablov na morskem dnu zadnje čase opažajo več ruske aktivnosti. Uradnike tako skrbi potencialna sabotaža na kritičnem delu svetovne internetne infrastrukture, poroča Euronews.
Rusi bi lahko namreč uresničili grožnjo namestnika predsednika Varnostnega sveta Rusije Dmitrija Medvedjeva, ki je lani dejal, da Rusija “nima zadržkov, niti moralnih, glede uničevanja sovražnikove kabelske komunikacije na morskem dnu”.
Spomnimo, podvodna infrastruktura je bila na udaru tudi pri sabotažah na Severnem toku leta 2022, letos pa so bili med napadi hutijevcev poškodovani tudi trije podvodni kabli v Rdečem morju.
Podvodni kabli so debeli kabli iz optičnih vlaken, položeni po morskem dnu. Prenašajo ogromne količine podatkov in tako povezujejo splet med državami. Trenutno je na svetu položenih 1,1 milijona kilometrov takšnih kablov, ki prenašajo okoli 95 odstotkov svetovnih podatkov in zvoka.
“Grožnje je treba vzeti resno”
Po besedah profesorja s kopenhagenske univerze Christiana Buegerja obstaja resnično tveganje, da bi tuje vlade ali druga telesa napadla mrežo podvodnih kablov. “Glede na vse sumljive incidente je treba nove grožnje državnih akterjev vzeti resno,” je dejal za Euronews.
Omrežje bi lahko poškodovali na več načinov, na primer s povzročitvijo fizične škode. Nekdo bi lahko povlekel sidro po morskem dnu in trdil, da je šlo za nenamerno dejanje ribiške ladje. Upravljalci ladij lahko namreč ugasnejo svoj sistem avtomatske identifikacije in brez sledu poškodujejo kable.
Sistem lahko poškodujejo tudi podvodni eksplozivi ali droni, napadi na infrastrukturo kablov pa so lahko precej nizkocenovne operacije, je Evropska komisija zapisala v poročilu po napadih na Severni tok.
Zaradi slednjih sicer še ne gorijo alarmi, a imajo evropske države po njih vendarle veliko večjo spodbudo zaščititi svoje podvodne kable, je za Euronews povedal raziskovalec s Tehnične univerze Darmstadt v Nemčiji Jonas Franken.
Na sto tisoče kilometrov kablov brez nadzora
Če bi do napada prišlo, pa bi bilo težko vedeti, ali je bil ta nameren, ker je na morskem dnu na sto tisoče kilometrov kablov brez kakršnegakoli nadzora, je še dejal Bueger.
Nekatere evropske države in regije so, če se njihovi kabli poškodujejo, bolj ranljive za internetne motnje. Večinoma gre za otoke, kot so Azorski otoki, Irska, Malta in Ciper.
Kot navaja Euronews, so ranljive tarče tudi zelo močna omrežja, kakršna sta recimo t. i. “podatkovna avtocesta” v Gibraltarski ožini ali dno Rdečega morja, na katerem 16 kablov povezuje Evropo z Azijo.
Zelo tvegan je tudi napad kablov, ki povezujejo vojaške ali pomorske baze, saj bi onemogočil komunikacijo tajnih podatkov nadzornih sistemov, uporabljenih v oceanih.
Po ocenah strokovnjakov sicer ni verjetno, da bi imela katerakoli vlada zmožnosti ali željo za obsežen napad na večje omrežje kablov, saj bi takšen večji koordinirani napad pristojni organi lažje prepoznali in tako ustavili naslednje napade.
Regulacija na odprtem morju “nejasna”
Kako se odzvati na takšne napade, je odvisno od njihove lokacije, je pojasnil Bueger. Po konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu posamezne države nadzorujejo območje, ki je od njihovih obal oddaljeno do 38 kilometrov. Od tam pa do radija 321 kilometrov je nato ekskluzivno gospodarsko območje, kjer lahko države izvajajo raziskave in upravljajo naravne vire.
Vsak ocean, ki ni v neposrednem teritoriju ali ekonomski coni države, velja za “odprto morje”, kjer je, kot piše Euronews, regulacija “nejasna”. Velika večina kablov, pomembnih za EU, je prav na odprtem morju.
Po Buegerjevi oceni so nekatere države EU na morebitni napad bolje pripravljene kot druge. Francija, Irska in Portugalska svoje kable denimo dobro varujejo, med manj pripravljenimi pa je Nemčija, kjer je za navtične prekrške pristojna državna policija, ne pa mornarica, kar lahko otežuje primeren odziv na napad.
Februarja je EU sicer sprejela priporočila, ki članice poziva k varovanju svojih podvodnih kablov pred fizičnimi in kibernetskimi grožnjami, še piše Euronews.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje