Gruzijski parlament je kljub večtedenskim množičnim protestom in vetu predsednice države Salome Zurabišvili danes dokončno sprejel zakon o tujem vplivu, ki zaostruje nadzor nad civilno družbo. Poslanci so ga podprli s 84 glasovi proti štirim kljub kritikam Evropske unije in ZDA ter opozorilom, da Gruzijo oddaljuje od unije.
Za zavrnitev veta predsednice je zadostovala navadna večina od skupno 150 poslancev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred glasovanjem pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dvorano zapustilo več opozicijskih poslancev.
V skladu z zakonom se morajo nevladne organizacije, ki prejemajo 20 ali več odstotkov prihodkov iz tujine, registrirati kot delujoče pod tujim vplivom in se podvreči upravnemu nadzoru.
Današnjo razpravo v parlamentu so ponovno zaznamovale ostre obtožbe tako s strani vlade kot opozicije. Opozicija je vlado obtožila, da vodi nepremišljeno politiko, ki bo Gruziji preprečila pot v EU in ji povzročila številne težave. Predsednik parlamenta Šalva Papuašvili pa je opozicijske poslance obtožil izdaje, ker da ne delujejo v nacionalnem interesu, temveč v interesu tujih držav.
Pred parlamentom v Tbilisiju se je medtem znova zbrala množica na protestu proti zakonu. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je pred parlamentom nocoj večtisočglava množica protestnikov, ki vihtijo gruzijske zastave in zastave EU. Na protestih so tudi predvajali gruzijsko himno in Odo radosti.
Množico je preko videopovezave nagovorila predsednica države Salome Zurabišvili in zbrane pozvala, naj se pripravijo na oktobrske volitve. Dejala je še, da lahko vsi skupaj odločijo, ali želijo evropsko prihodnost ali rusko suženjstvo.
EU je po sprejetju zakona izrazila globoko obžalovanje in znova opozorila, da bo to negativno vplivalo na prizadevanja države za vstop v unijo. “EU in njene države članice preučujejo vse možnosti za odziv na ta razvoj,” je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je sprejetje zakona danes označil za korak nazaj, ki oddaljuje Gruzijo od poti v EU. “Gruzijci so si jasno izbrali prihodnost v EU in storili bomo vse, da podpremo njihove ambicije,” je še poudaril na družbenem omrežju X in napovedal, da bo Gruzijo dodal na dnevni red naslednjega vrha EU.
Kritične so bile tudi ZDA. “Gruzijski parlament je preglasoval veto gruzijskega predsednika na protidemokratični zakon o tujem vplivu, ki ni v skladu z evropskimi normami,” je novinarjem povedal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller.
Proevropsko usmerjena predsednica Zurabišvili, ki je v sporu z vlado, je veto na zakon po sprejetju v parlamentu 14. maja v drugem branju utemeljila s tem, da je po svojem bistvu in duhu ruski.
Vlada pod vodstvom stranke Gruzijske sanje medtem trdi, da želi z zakonom zagotoviti večjo preglednost pri financiranju nevladnih organizacij iz tujine. Zagotavlja, da zakon ne predvideva kazenske odgovornosti, temveč le globe v primeru, ko organizacija ne želi razkriti izvora sredstev.
Proti zakonu so od začetka aprila množično protestirali zlasti mladi, ki menijo, da je sredstvo politične represije in v nasprotju s ciljem Gruzije, da postane članica Evropske unije. Menijo, da je tako kot podoben zakon v Rusiji namenjen utišanju organizacij in medijev, ki so kritični do vlade.
EU in ZDA sta po prvem sprejetju zakona v parlamentu sredi maja pozvali Gruzijo k njegovemu umiku.
Čeprav je Gruzija od decembra 2023 uradna kandidatka za članstvo v EU, stranka Gruzijske sanje, ki je na oblasti od leta 2012, pa uradno podpira v ustavi zapisan cilj o članstvu v EU in Natu, je nedavno okrepila približevanje Moskvi, še navaja AFP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!