V egiptovskem Šarm el Šejku se nadaljuje podnebna konferenca COP27, na kateri je danes odmeval poziv generalnega sekretar Združenih narodov Antonia Guterresa podjetjem, ki vlagajo v fosilna goriva, na drugi strani pa podajajo zaveze o ničelnih emisijah. "Ta farsa se mora končati," je dejal.
Podjetja ne morejo dajati praznih obljub o ničelnih emisijah, medtem pa nadaljevati z aktivnostmi, ki segrevajo ozračje, je besede generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa povzela francoska tiskovna agencija AFP. “Ta strupena praksa bi lahko naše podnebje pognala čez rob,” je posvaril.
S temi besedami se je Guterres odzval na poročilo strokovnjakov organizacije, ki so na sporno prakso podjetij opozorili v najnovejšem poročilu. “Ničelna vrednost emisij je popolnoma nezdružljiva z nadaljnjimi naložbami v fosilna goriva,” so izpostavili v poročilu.
Združeni narodi so za podjetja, mesta in regije pripravili širok nabor priporočil. Njihov namen je preprečevati tako imenovani greenwashing, ko se pod krinko zelenega izvajajo okolju škodljive milijardne naložbe.
V Egiptu je danes odmeval tudi poziv skupine majhnih otoških držav k uvedbi posebnega davka za naftne družbe, s katerim bi državam v razvoju nadomestili škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče kot posledica podnebnih sprememb.
Države v razvoju so na COP27 zahtevale ustanovitev posebnega sklada, ob čemer so izpostavile, da so razvite bogate države odgovorne za največji delež emisij toplogrednih plinov.
“Skrajni čas je, da energetska podjetja, ki ustvarjajo milijardne dobičke, plačajo globalni davek kot vir financiranja za izgube in škodo, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb,” je dejal premier Antigve in Barbude Gaston Browne. “Medtem ko oni služijo, planet gori,” je dejal.
Slovenska pričakovanja glede letošnje podnebne konference COP27 so po besedah državnega sekretarja Uroša Vajgla, da pridemo do ambicioznega in uravnoteženega izida, ki bo upošteval ravnovesje med blaženjem in prilagajanjem na podnebne spremembe. Evropa “specifične geopolitične okoliščine” vidi tudi kot priložnost za pospešitev zelenega prehoda.
Memorandumi za gozdno partnerstvo
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je danes v Egiptu podpisala pet memorandumov za gozdno partnerstvo z Gvajano, Mongolijo, Republiko Kongo, Ugando in Zambijo kot prispevek k širitvi zelenega dogovora EU.
Ob tem je izpostavila pomembnost vloge gozdov v luči boja proti podnebnim spremembam, zaščite biotske raznovrstnosti in zagotavljanja sredstev za preživetje milijonov ljudi po vsem svetu. “Gozdovi predstavljajo dom 80 odstotkom kopenskih vrst rastlin, živali in mikroorganizmov, medtem ko 1,6 milijarde ljudem predstavljajo vir preživetja, hrane in goriv. Glede na to, da je na kocki tako veliko, je treba sprejeti učinkovite ukrepe in ubraniti njihovo krčenje,” je poudarila von der Leyen in ob tem izpostavila pomembnost partnerstev za ohranitev zdravih gozdov za bolj trajnostno prihodnost s čim več deležniki.
Pahor se je srečal s tekači
V Egiptu je tudi predsednik Borut Pahor, ki je danes obiskal organizatorje svetovnega podnebnega teka v podporo izobraževanju o podnebnih spremembah. Neprekinjeni štafetni tek se je začel 30. septembra v škotskem Glasgowu, ki je lani gostil podnebno konferenco COP26, in je v skupni dolžini 7.767 kilometrov potekal skozi 18 držav, tudi skozi Slovenijo, vse do egiptovskega Šarm El Šejka.
Predsednik Pahor na COP27 obiskal organizatorje svetovnega Podnebnega teka - Baton Relay v podporo izobraževanju o podnebnih spremembah. ➡️ https://t.co/z3mkjbHujK #COP27 @unesco #ClimateCrisis #runningoutoftime pic.twitter.com/zmP1ZsGtYU
— Borut Pahor (@BorutPahor) November 8, 2022
Na današnjem dogodku je Pahor srečal tekače, ki so z njim tekli v Krškem. Poudaril je, da je vprašanje rešitve klimatske krize vprašanje življenja ali smrti za prihodnje generacije in da je naša skupna odgovornost poiskati in doseči to rešitev, so sporočili iz Pahorjevega urada.
Pahor je sodeloval še na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe, ki jo je skupaj z Romunijo priredila Češka, trenutno predsedujoča svetu EU. Opozoril je, da sta tako formalno kot neformalno izobraževanje spregledan element podnebne politike. Po njegovih besedah je ozaveščenost o podnebnih spremembah še vedno premajhna in pogosto zasenčena s tako imenovanimi alternativnimi pogledi. Kot je dejal, je izobraževanje o podnebnih spremembah vseživljenjski učni proces. Na tem področju je po njegovem potrebnega tudi več sodelovanja na mednarodni ravni.
Dodal je, da Slovenijo v luči tega še posebej zanima izmenjava najboljših praks na področju razvoja kurikuluma v formalnem izobraževanju in usposabljanja za razvoj spretnosti v neformalnem izobraževanju odraslih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje