Menu Item
Libanonsko gibanje Hezbolah je sporočilo, da so ponoči izstrelili več kot 320 raket na več položajev izraelske vojske. Temu naj bi sledil še napad z droni na cilje v Izraelu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred tem je Izrael v Libanonu izvedel t. i. preventivni napad, na podlagi znakov, da naj bi se Hezbolah pripravljal na izvedbo obsežnejšega napada.
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je sporočilo, da je z več sto raketami napadlo 11 vojaških objektov na severu Izraela, in da je s tem “prva faza” napada končana, poroča BBC.
Izraelski obrambni minister Joav Galant je danes zjutraj razglasil 48-urno stanje izrednih razmer za celo državo. Do tega je prišlo, potem ko je izraelska vojska napadla tarče v Libanonu na podlagi znakov, da naj bi se gibanje Hezbolah pripravljalo na izvedbo obsežnejšega napada. Kot so dejali, naj bi šlo za preventivni napad. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje so bili v izraelskih napadih na jugu Libanona ubiti trije ljudje, poroča BBC. “Razglasitev izrednih razmer omogoča izraelski vojski, da daje navodila izraelskim državljanom, vključno z omejevanjem zbiranja in zapiranjem krajev, kjer bi to lahko bilo pomembno,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Galant.
Izraelska vojska je sporočila, da so njena bojna letala zjutraj na jugu Libanona napadla več tisoč Hezbolahovih raketometov. “Približno 100 bojnih letal je uničilo na tisoče Hezbolahovih raketometov, ki so bili nameščeni v južnem Libanonu. Večina jih je bila usmerjena proti severnemu Izraelu, nekateri pa proti osrednjemu Izraelu,” so zapisali v izjavi. Nočni napad naj bi po navedbah izraelske vojske povzročil zgolj “minimalno škodo,” vojska je zatrdila še, da je šlo za “delno izvedbo večjega napada” s strani libanonskega gibanja.
Oglasil se je vodja Hezbolaha: Nismo ciljali civilnih območij
Trditve Izraela, da je bil njihov napad preventiven in da jim je uspelo poškodovati ali uničiti določene cilje, je Hezbolah označil za “prazne besede” in dodal, da so “v nasprotju z dejstvi na terenu,” poroča BBC. Oboroženo gibanje Hezbolah je sicer potrdilo smrt enega od svojih borcev v izraelskem napadu na mestu Khiam na jugu države.
Vodja gibanja Hasan Nasrala je v popoldanskem nagovoru dejal, da so z raketnimi napadi ciljali na izraelske vojaške objekte, vključno z obveščevalno bazo, ki se nahaja nedaleč od Tel Aviva. Ob tem je izpostavil, da niso načrtovali obstreljevanja ciljev neposredno v mestu in na civilnih območjih. Kot Nasralajeve besede povzema Sky News, v izraelskem preventivnem napadu niso bile uničene natančno vodene rakete, ki da jih bo gibanje morda uporabilo v bližnji prihodnosti. Zanikal je tudi navedbe izraelskih sil, da so uničile na tisoče raketometov libanonskega gibanja.
Zaradi eskalacije razmer se je zjutraj sestal izraelski varnostni kabinet, medtem sta se na situacijo odzvala tudi premier Benjamin Netanjahu in zunanji minister Izrael Kac. “Odločeni smo storiti vse, da zaščitimo svojo državo, varno vrnemo prebivalce s severa na njihove domove in se še naprej držimo preprostega pravila – kdor nas prizadene, bo deležen enakega odgovora,” je Netanjahu dejal v izjavi, ki jo je objavil njegov urad. Dodal je, da je izraelska vojska s proaktivnim delovanjem “odstranila grožnje”, potem ko je zaznala priprave gibanja Hezbolah na napad na Izrael.
Zunanji minister Kac pa je sporočil, da si Izrael ne želi vsesplošne vojne na Bližnjem vzhodu, vendar bo zaščitil svoje državljane in ozemlje pred napadi. Tudi on je po navedbah BBC vzpostavil stik s kolegi iz številnih držav in jih pozval k podpori Izraelu v luči napadov. Izraelski obrambni minister Galant je sicer kmalu po začetku napadov govoril s svojim ameriškim kolegom Lloydom Austinom in ga obvestil o dogajanju. Austin je potrdil ameriško podporo Izraelu, govorila pa sta tudi o pomenu izogibanja širši eskalaciji razmer v regiji, pri čemer je Galant poudaril, da bo Izrael “uporabil vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi odstranil morebitne grožnje”.
Izraelska vojska je še opozorila, da bi v prihodnjih urah prihajalo do novih napadov, na severu države pa so se oglasile tudi sirene. “Civiliste na območjih, kjer deluje Hezbolah, opozarjamo, naj se zaradi lastne varnosti takoj umaknejo,” je dejal tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari in opozoril, da Izrael ne bo dopuščal napadov Hezbolaha na izraelsko civilno prebivalstvo.
Pozivi k umiritvi razmer
Po napadih Izraela in Hezbolaha se že vrstijo pozivi k umiritvi razmer. V uradu posebnega koordinatorja ZN za Libanon in pri misiji ZN v Libanonu (UNIFIL) so v skupni izjavi pozvali vpletene, naj “prekinejo ogenj in se vzdržijo nadaljnjega zaostrovanja razmer,” ki so jih opisali kot zaskrbljujoče, poroča francoska tiskovna agencija AFP. K umiritvi razmer je pozval tudi libanonski premier Nadžib Mikati, ki je danes sklical izredno zasedanje libanonske vlade. Tako kot predstavniki ZN je pozval k implementaciji resolucije ZN št. 1701, s katero se je leta 2006 končala vojna med Izraelom in gibanjem Hezbolah. Ob tem je Mikati poudaril podporo mednarodnim prizadevanjem za prekinitev ognja v Gazi.
Napad Hezbolaha na Izrael pa so danes pozdravili jemenski hutijevski uporniki, ki od novembra lani izvajajo napade na ladje v Rdečem morju, s čimer izražajo podporo Palestincem v Gazi. “Hezbolahu čestitamo za pogumen napad, ki so ga zjutraj izvedli proti izraelskemu sovražniku,” so sporočili v izjavi in dodali, da bodo sami “zagotovo odgovorili” na napad, ki so ga izraelske sile 20. julija izvedle na pristanišče Hodejda v Jemnu, ki je pod njihovim nadzorom.
Na dogajanje so se kasneje odzvali tudi v Bruslju in v Londonu. “Razmere na Bližnjem vzhodu so dosegle kritično raven nevarnosti za regijo in širše. Podpiram poziv libanonskega premierja Mikatija,” je na omrežju X zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
“Za vsako ceno se je treba izogniti nadaljnjemu zaostrovanju na Bližnjem vzhodu. Ponovil sem, da Združeno kraljestvo podpira varnost Izraela, pomen zadržanosti, potrebo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi vseh talcev,” pa je na omrežju X sporočil britanski zunanji minister David Lammy.
Napeto na Bližnjem vzhodu
Spomnimo, da so se razmere na Bližnjem vzhodu še dodatno zaostrile po tem, ko je bil v izraelskem zračnem napadu na južno predmestje Bejruta konec julija ubit najvišji vojaški poveljnik Hezbolaha Fuad Šukr. Dan kasneje je bil v Teheranu ubit politični vodja Hamasa Ismail Hanija. Iran, ki velja za pomembnega podpornika Hamasa, je skupaj z zavezniki v regiji obljubil maščevanje Izraelu tako za uboj Hanije kot tudi za uboj Šukra. Iran in njegovi zavezniki so zagrozili Izraelu s povračilnimi ukrepi, zaradi česar obstaja bojazen izbruha širšega konflikta v regiji.
Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala je v televizijskem nagovoru v začetku avgusta dejal, da se je Iran po smrti vodje Hamasa “dolžan odzvati, sovražnik pa čaka v velikem strahu”. Dodal je, da se bo Hezbolah odzval “sam ali v okviru enotnega odziva celotne osi” odpora v regiji, ki jo podpira Iran, “ne glede na posledice”. Nasrala je čakanje Izraela na povračilni napad označil za “del kazni”. “Naš odgovor prihaja,” je dejal v nagovoru, ki so ga prenašali v živo, in dodal, da bo ta odgovor “močan in učinkovit”. “Izrael je tisti, ki je izbral eskalacijo … in ki je napadel Iran,” je še dejal vodja Hezbolaha, ki uživa podporo Irana.
Na obmejnih območjih Izraela in Libanona sicer že deset mesecev skoraj vsakodnevno prihaja do obstreljevanja med izraelsko vojsko in Hezbolahom, vse odkar je oktobra lani izbruhnila vojna v Gazi. Voditelji na obeh straneh trdijo, da si ne želijo vojne v polnem obsegu, vendar ob tem zatrjujejo, da so nanjo pripravljeni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje