Hormuška ožina ni zaprta, a prometa skoznjo skoraj ni več. Posledice bomo občutili tudi evropski kupci

Hormuška ožina je pomembna pomorska pot, ki poteka skozi teritorialne vode Irana in Omana ter velja za eno ključnih ozkih grl svetovne trgovine.

Skoznjo poteka tranzit več kot 20 odstotkov svetovne nafte in plina, pomembna pa je tudi za prevoz drugih dobrin. Zaradi nove vojne na Bližnjem vzhodu bi lahko cene črnega zlata skokovito narasle, zvišale pa se bodo tudi cene gnojil in aluminija, pravijo analitiki.

Hormuška ožina, pravi iranski zunanji minister, ni zaprta, a prometa skoznjo skoraj ni več. Kaj se torej dogaja in kaj lahko pričakujemo?

Iranska revolucionarna garda je v soboto napovedala zaprtje ožine, iranski zunanji minister Abas Aragči pa je v nedeljo dejal obratno – da Iran za zdaj nima namena zapreti Hormuške ožine niti ne načrtuje "kakršnih koli dejanj, ki bi v tej fazi ovirala pomorski promet".

Iran ni edina država, ki nadzoruje ožino, njeno zaprtje pa bi škodilo tudi ali predvsem perzijski državi pri njenem izvozu nafte. Po mnenju poznavalcev pa sploh ni nujno, da Iran fizično oziroma vojaško zapre prehod skozi ožino. Ker zavarovalnice niso pripravljene zavarovati ladij, ki plujejo skozi nevarna območja, oziroma se zaradi tveganja premije močno zvišujejo, bo promet ustavljen tudi brez tega.

To se že dogaja. Ladijska podjetja, med njimi največji na svetu MSC in Maersk, so se takoj odzvala.

Na platformi za sledenje ladjam MarineTraffic je bilo že v soboto zvečer videti, da je na poti skozi to območje 70 odstotkov manj ladij kot v preteklih dneh. V nedeljo jih je bilo še manj.

Najmanj 15 kontejnerskih ladij se je obrnilo pred vstopom v Hormuško ožino ali ob izstopu iz nje, večina pa se je bodisi ustavila bodisi preusmerila na druge poti, poroča specializirana publikacija s področja pomorstva, ladijskega prometa in zavarovalništva Lloyd’s List.

Več ladij je ostalo "ujetih" v ožini, čeprav trenutno Iran trdi, da ne onemogoča prometa skoznjo. "V ožini je trenutno približno 170 kontejnerskih ladij, ki po zmogljivosti pretovora predstavljajo približno 1,4 odstotka svetovne flote in se soočajo z omejitvami pri izplutju," je poročal Lloyd’s List.

Največji kontejnerska ladjarja na svetu, MSC in Maersk, sta ladje že preusmerili.

Maersk je sporočil, da zaradi varnostnih razlogov začasno ustavlja prehode svojih tovornih ladij skozi Hormuško ožino. "Do nadaljnjega prekinjamo vse prehode ladij skozi Hormuško ožino," je danska družba zapisala v spletnem obvestilu. "Varnost naših posadk, plovil in tovora naših strank ostaja naša ključna prioriteta," so dodali.

Tudi družba Mediterranean Shipping Company (MSC) je svojim ladjam, ki so trenutno v Perzijskem zalivu, naročila, naj poiščejo varno zavetje, obenem pa začasno ustavilo vse nove rezervacije za prevoz tovora na Bližnji vzhod.

MSC je poudaril, da je njihova glavna prioriteta varnost posadk. "Podjetje še naprej pozorno spremlja razmere in sodeluje s pristojnimi oblastmi, da bi zagotovilo varnost svojih operacij. Rezervacije za Bližnji vzhod bodo ponovno omogočene, takoj ko se varnostne razmere izboljšajo," so dodali.

Začasno ustavitev plovbe sta napovedala tudi tretji in peti največji prevoznik ladijskih kontejnerjev, francoski CMA CGM in nemški Hapag-Lloyd. Pričakovati pa je, da jim bodo danes sledili tudi drugi prevozniki, še poroča Lloyd’s List.

Napadi na tankerje in pristanišča

Ne le zaprtje ožine, ladje se območju izogibajo tudi zaradi napadov na tankerje in pristanišča.

V nedeljo so poročali o najmanj treh napadih na tankerje v bližini ožine, pri enem od njih so morali evakuirati posadko.

V nedeljo so domnevno iranski izstrelki zadeli dva tankerja – tanker za prevoz bencina podjetja Aramco, in naftni tanker, katerega lastnik je bil pod ameriškimi sankcijami zaradi prevoza iranskih naftnih derivatov.

Severno od Dubaja na vzhodni strani ožine ob obali Šardže je "neznani izstrelek" eksplodiral v neposredni bližini ladje ob obali, je sporočil britanski center za pomorsko trgovino (UKMTO) in dodal, da je celotna posadka na varnem in nepoškodovana.

Četrto plovilo je bilo prav tako zadeto v bližini Združenih arabskih emiratov, vendar je UKMTO sporočil, da nadaljuje plovbo, potem ko so na njem pogasili požar.

Bližnjevzhodna pristanišča ustavljajo delovanje

Več pristanišč po Bližnjem vzhodu je po iranskih napadih na infrastrukturo v regiji začasno ustavilo delovanje.

Skupina DP World je sporočila, da je prekinila delovanje pristanišča Džebel Ali v Dubaju, enem najbolj prometnih kontejnerskih pristanišč na svetu.

Oblasti so sporočile, da so požar v pristanišču povzročili padajoči kosi izstrelkov, ki jih je nad dubajsko četrtjo Business Bay razbila zračna obramba.

Na satelitskih posnetkih je bilo videti dva velika požara v pristanišču, eden od njiju v skladišču ameriške mornarice.

Pristanišče Dukm v Omanu, ki je bilo tarča napadov z brezpilotniki, so zaprli v nedeljo. Prav tako so začasno zaprta vsa pristanišča v Bahrajnu, medtem ko so pristanišča v Kuvajtu, Savdski Arabiji, Egiptu, Katarju in Jordaniji ostala odprta.

Ne le nafta, tudi gnojila in aluminij

Vojna ne bo vplivala le na trg nafte in njenih derivatov, ampak tudi na druge proizvode.

Družba za podatkovne analize Kpler opozarja predvsem na vplive na trg z gnojili, saj kar tretjina svetovnega tranzita poteka skozi Hormuško ožino.

"To je pomembno, ker se velik del dobavne verige gnojil začne in konča na Bližnjem vzhodu," je za Financial Times dejala analitičarka Kplerja Julia Santos in dodala, da bi bile med najbolj prizadetimi državami Brazilija, Indija in Avstralija.

Bližnji vzhod pa proizvede tudi približno 22 odstotkov svetovne proizvodnje rafiniranega aluminija (brez Kitajske) in izvozi približno tri četrtine svoje proizvodnje, je povedala Natalie Scott-Gray, analitičarka za kovine pri družbi StoneX.

Morebitno zmanjšanje izvoza bi lahko še posebej močno prizadelo Evropo, je dejala. Stara celina je v zadnjih letih postala bolj odvisna od dobav z Bližnjega vzhoda, saj si prizadeva zmanjšati odvisnost od Rusije.

Tvegana tudi pot čez Rdeče morje

Za ladjarje ob novi vojni postajajo problematične tudi druge poti – najkrajša skozi Rdeče morje in Sueški prekop namreč poteka skozi ožino Bab el-Mandeb, ki je bila nedavno tarča napadov jemenskih hutijevskih upornikov.

Pričakovati je, da bodo hutijevci, ki podpirajo svobodno Palestino in so v napadih ciljali predvsem z Izraelom povezane ladje, z napadi nadaljevali tudi zdaj.

Maersk je že sporočil, da "zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu" do nadaljnjega prekinja plovbo skozi Bab el-Mandeb in vse plovbe na linijah, ki povezujejo Azijo z Evropo in ZDA, preusmeril okoli Rta dobrega upanja.

To lahko čas potovanja podaljša za do dva tedna in povzroči visoko rast prevoznih stroškov – dvig cen pa bodo občutili kupci, tudi v Evropi.

Več o tem, kako je na naftno krizo pripravljena Slovenija, preberite v članku Koliko zalog nafte ima Slovenija in kako bi se nafta delila, če pride do krize.

Več o tem, katere izvoznice nafte so najbolj prizadete zaradi nove vojne, preberite v članku Koliko nafte prihaja iz držav, ki so prizadete v konfliktu na Bližnjem vzhodu.