Menu Item
Na Hrvaškem je v parlamentarni obravnavi predlog zakona o tujcih. Hrvaška vlada želi z njim zagotoviti dovolj delovne sile in zavarovati domače delavce. Zakon med drugim predvideva krepitev nadzora nad delodajalci ter podaljšanje dovoljenj za bivanje in delo za delavce iz tretjih držav z enega na tri leta.
Cilj novega zakona o tujcih, ki ga je hrvaška vlada že posredovala v parlamentarno obravnavo, so po besedah podpredsednika vlade in notranjega ministra Davorja Božinovića zaščita domačih delavcev, zagotavljanje delovne sile in spodbujanje vračanja hrvaških izseljencev, ki bodo predvidoma od januarja naslednje leto za pet let oproščeni plačevanja dohodnine.
Ko gre za delavce iz tretjih držav, se je vlada pri pripravi zakona osredotočila predvsem na nadzor delodajalcev.
Tujega delavca tako po novem zakonu ne bo mogel zaposliti delodajalec, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ali najhujše kršitve s področja delovnih in socialne varnosti. Prav tako jih ne bo mogel zaposlovati delodajalec, ki se bo znašel na t. i. črnem seznamu zaradi dela na črno, ali delodajalec, čigar odgovorne osebe so bile obsojene za kazniva dejanja zoper človečnost, človeško dostojanstvo in osebno svobodo ali pomoč pri nezakonitem prehodu in bivanju tujcev, je navedla vlada v Zagrebu.
Zakon predvideva tudi daljšo veljavnost dovoljenj za bivanje in delo delavcev iz tretjih držav z enega na tri leta, v primeru sezonskega dela pa s šestih na devet mesecev. Olajšal naj bi tudi menjavo delodajalca.
Pravila o nastanitvi tujih delavcev bo predpisal podzakonski akt, z njimi pa bodo po Božinovićevih besedah preprečevali to, da bi bilo veliko delavcev nastanjenih v majhnem stanovanju.
Hrvaška vlada je navedla, da z zakonom želi preprečiti tudi prakso, da tuji delavec za isto delo prejme nižjo plačo od domačega delavca. Delodajalec, ki bo želel zaposliti tujega delavca, bo moral upoštevati z zakonom določeno razmerje med številom domačih in tujih delavcev, omejeno pa bo tudi število vlog za dovoljenje za bivanje in delo glede na velikost in realne potrebe podjetja.
Ko gre za delavce iz držav Evropske unije, zakon predvideva podaljšanje veljavnosti modre karte EU z dveh na štiri leta, podaljšanje veljavnosti dovoljenja za bivanje digitalnih nomadov pa z 12 na 18 mesecev.
Na hrvaškem trgu je po navedbah tamkajšnje vlade trenutno več kot 120.000 delavcev iz tretjih držav in okoli 10.000 delavcev iz držav članic EU. Do oktobra letos so izdali več kot 170.000 dovoljenj za bivanje in delo tujcev. Leta 2021 so jih izdali nekaj manj kot 82.000.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!