Hrvaški novinarji na nogah: poslanci tik pred zdajci sprejeli "nevaren" zakon

Hrvaški sabor (Foto: Internet TV Hrvatskoga sabora/YOUTUBE)

Hrvaški poslanci so danes pred skorajšnjimi volitvami izglasovali razpustitev sabora. Pred tem so sprejeli še spremembe kazenskega zakonika, ki med drugim kriminalizirajo razkrivanje informacij. K temu, da glasujejo proti spornemu členu zakona, so ves čas pozivali novinarji in opozicija, češ da poskušajo vladajoči utišati novinarje in žvižgače. Vlada je medtem predstavila šesti paket ukrepov pomoči državljanom in podjetnikom, ki je težek kar pol milijarde evrov.

Hrvaški poslanci so pred razpustitvijo sabora, za katerega je glasovalo 143 od 151 poslancev, s 77 glasovi za sprejeli tudi spremembe kazenskega zakonika, ki kot kaznivo dejanje uvajajo femicid ter nepooblaščeno razkrivanje vsebin iz preiskav in dokaznih postopkov oz. odtekanje informacij.

Medtem ko je opozicija podpirala vključitev femicida v kazenski zakonik, je po drugi strani ostro nasprotovala kriminalizaciji razkrivanja informacij oz. členu 307a, ki je dobil vzdevek Lex AP.

Omenjeni člen ne določa kazenskega pregona novinarjev, ki bi razkrili omenjene vsebine, temveč kazenski pregon tistih, ki bodo informacije razkrili. Vlada je po nasprotovanju velikega dela javnosti v člen pred glasovanjem dodala tudi odstavek, ki se nanaša na prevladujoči javni interes. Ta določa, da ne bo kaznivega dejanja, če bo informacija objavljena zaradi zaščite žrtve kaznivega dejanja, v interesu obrambe v kazenskem postopku ali v drugem prevladujočem javnem interesu.

Več opozicijskih strank je prek vloženih amandmajev kljub temu zahtevalo umik spornega člena, a so poslanci vladajoče večine vse zavrnili. Opozicija je bila kritična tudi do tega, da so morali hkrati glasovati o kriminalizaciji razkrivanja informacij ter o uvedbi kaznivega dejanja femicida. Ocenili so namreč, da vladajoča HDZ s povezovanjem glasovanja izkorišča zaščito žensk pred nasiljem v zameno za kriminalizacijo razkrivanja informacij.

Predlaganim spremembam kazenskega zakonika je ostro nasprotovalo tudi hrvaško novinarsko društvo (HND), ki je poslance ta teden znova pozvalo, naj glasujejo proti zakonu.

HND zakon označuje za zakon nevarnih namer in napad na temelje demokracije, saj hrvaški državljani po prepričanju društva ne bodo več mogli biti obveščeni o velikih aferah in ne bodo imeli dostopa do informacij javnega značaja. Žvižgačem oziroma tistim, ki bodo novinarjem posredovali informacije javnega značaja, pa po drugi strani grozi do tri leta zapora.

Foto: PROFIMEDIA

Z glasovanjem o vseh točkah dnevnega reda in o razpustitvi sabora je hrvaški parlament končal delo v dosedanjem sklicu. O novi sestavi sabora bodo odločali državljani na parlamentarnih volitvah, ki bodo med 14. aprilom in 12. majem. O dnevu volitev bo odločil predsednik države Zoran Milanović, ki bo razpisal volitve.

Pol milijarde evrov vreden paket ukrepov

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je na seji vlade predstavil nov, šesti paket ukrepov za blažitev rasti cen. Novi paket ukrepov pomoči državljanom in podjetnikom bo veljal od 1. aprila do 30. septembra. Cilj paketa, ki je vreden 503 milijone evrov, je po Plenkovićevih besedah zadržati nizke cene energentov za državljane in jih zaščititi pred inflacijo.

Za zaščito državljanov pred inflacijo je vlada namenila 114 milijonov evrov, za omejitev cen energentov pa 389 milijonov evrov.

V sklopu ukrepa za omejitev inflacije je vlada podaljšala omejitev cen za 30 skupin živil. Napovedala je tudi pravico do nadomestila za stroške energije za 80.000 državljanov s statusom ogroženega kupca energije. Nadomestilo znaša 70 evrov mesečno, nanaša pa se na elektriko in plin. Vlada je pripravila tudi paket ukrepov za upokojence. Nanaša se na 830.000 upokojencev, ki prejemajo do 880 evrov pokojnine. Ti bodo prejeli enkratno denarno pomoč, višina pomoči pa bo odvisna od višine pokojnine. Tisti z najnižjo pokojnino bodo prejeli 160 evrov, tisti z najvišjo pa 50 evrov.

Vlada je podaljšala tudi omejitev cen elektrike in plina. Cena elektrike za gospodinjstva bo nadaljnjih šest mesecev ostala 59 evrov na megavatno uro (MWh) pri polletni porabi do 3000 kilovatnih ur in 88 evrov na MWh pri polletni porabi nad 3000 kilovatnih ur.

Tudi javni in nepridobitni sektor, kamor sodijo šole, vrtci, bolnišnice, komunalna podjetja ipd., bosta elektriko še naprej plačevala po 62 evrov na MWh pri polletni porabi do 250.000 kilovatnih ur. Enaka cena elektrike bo veljala tudi za mala in srednje velika podjetja. Enaka ostaja tudi cena plina. Gospodinjstvom bo država plin subvencionirala tako, da se bo na računu, ki ga dobavitelj plina izstavi odjemalcu, zmanjšal neto znesek cene porabe energije, in sicer za razliko med ceno 27,70 evra za megavatno uro in ceno, ki jo določa metodologija. Če bo cena plina nižja od 27,70 evra za megavatno uro, ne bo subvencionirana.