Menu Item
Na Hrvaškem imajo težave z igrami na srečo. V državi beležijo 50.000 odvisnikov, še posebej zaskrbljujoč pa je naraščajoči trend kockanja oziroma športnih stav med mladimi.
Kar 73 odstotkov hrvaških srednješolcev je v življenju že stavilo, 20 odstotkov pa jih to počne redno oziroma se udejstvuje v drugih igrah na srečo. Država ima trenutno že 50.000 odvisnikov, trend patološkega hazardiranja pa narašča, je bilo slišati na strokovnem srečanju o tej problematiki na teološki fakulteti v Splitu.
Strokovnjaki s tega področja so opozorili na pomanjkanje interdisciplinarnega dialoga o zasvojenosti z igrami na srečo, ki ima, tako kot vsaka druga zasvojenost, več vzrokov in posledic za obolelega, družino in širšo skupnost. Socialni pedagog Toni Maglica je po pisanju Dnevnik.hr opozoril, da so igre na srečo med mladimi nevarnejši pojav kot igre na srečo nasploh. Hrvaški mladostniki sicer najpogosteje stavijo na tekme.
To je Maglica poimenoval za tiho pandemijo – zelo težko jo je zaznati, a je izredno nevarna. Poudaril je, da bi bilo treba omejiti število stavnic po državi, pa tudi oglaševanje teh stavnic, ki je pri naših sosedih zares opazno.
Spomnil je, da je hrvaška družba podoben problem doživela že z alkoholom in pozval državljane k aktivizmu – lobiranju in pojasnjevanju, kako škodljive in nevarne so igre na srečo.
Terapevtka iz splitskega društva zdravljenih odvisnikov od iger na srečo Željka Radošević je poudarila pomen vključevanja družine v proces zdravljenja, saj je ravno družina tista, ki da pobudo za pomoč osebi, ki ima težave z igrami na srečo. Zdravljenje najpogosteje poteka v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami, saj se pri velikem številu ljudi s to odvisnostjo pojavi tudi anksioznost in depresija, pogosto pa tudi osebnostne motnje.
Po mesecu dni intenzivnega zdravljenja se morajo člani društva še naprej redno javljati, proces zdravljenja pa traja od tri do pet let.
“Pri vključevanju družine v obravnavo so pogosta ovira družbeni predsodki in stigmatizacija. Nemalokrat je prav družina tista, ki stigmatizira svojega člana. Kot skupnost je pomembno, da delamo na ozaveščanju o tem problemu, da prepoznamo potrebe in poskrbimo za pomoč – ne samo tistemu, ki ima težave z igrami na srečo, temveč celotni družini,” je še dejala Radošević.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!