Kako vroče bo poletje pri sosedih: hrvaški meteorologi objavili zadnjo napoved

Hrvaški državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je objavil sezonsko napoved za prihajajoče meteorološko poletje (meseci junij, julij in avgust), ki ga bodo znova tudi številni Slovenci preživeli na hrvaški obali.

Kot so vremenoslovci zapisali v objavi na spletni strani DHMZ, trenutno dostopne dolgoročnejše napovedi, ki v večini temeljijo na modelih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), kažejo, da bo to še eno nadpovprečno toplo poletje.

Za to napoved velja zelo velika verjetnost, da se uresniči. To pomeni, da meteorologi pričakujejo, da bo srednja sezonska temperatura višja od klimatološkega povprečja 1991–2020.

Za vse tri mesece meteorološkega poletja obstajajo signali za pozitivne odklone pri srednji mesečni temperaturi. Je pa pri juliju in avgustu večja verjetnost, da bo odklon višji, torej bi bila lahko ta dva meseca tudi znatno bolj vroča. Pri čemer gre tako ali tako za najtoplejša meseca v letu.

A DHMZ ob tem opozarja, da ne na mesečni ne na sezonski ravni ne morejo napovedati pojavov, dolžine, intenzivnosti in obsežnosti vročinskih valov, čeprav so glede na sezonsko napoved verjetni.

Zato bo treba spremljati bolj kratkoročne napovedi in morebitna opozorila pred vročinskimi valovi, ko bodo znane vse podrobnosti razvoja vremena.

Ob tem hrvaški meteorologi dodajajo, da bodo kljub nadpovprečnim temperaturam možni prodori hladnega zraka, ki jih denimo lahko prinesejo hladne fronte s severa. To bodo predvidoma krajša obdobja s temperaturo, ki bo lahko celo nižja od običajnih za poletne mesece.

Napoved količine padavin, zlasti na ravni celotnega poletnega obdobja, medtem ostaja bolj negotova, zato so tu pri oceni bolj zadržani. Po trenutno dostopnih prognostičnih podatkih naj bi bilo padavin v glavnem manj oziroma največ blizu klimatološkega povprečja zadnjih 30 let. Obstaja zmerna verjetnost, da se bo to uresničilo. Na primanjkljaj padavin oziroma možnost suše se kaže zlasti v juliju.

Ker so poletne padavine večinoma v obliki ploh ali neviht, veliko pa je odvisno tudi od lokalnih dejavnikov (orografije, bližine in temperature morja), obstaja velika verjetnost, da bo dež neenakomerno razporejen. To pomeni, da lahko ponekod ob nalivu pade večja količina padavin, primerljiva s tedenskim ali mesečnim povprečjem, ponekod pa bi lahko padavine več tednov popolnoma izostale.

Zato bo tudi v tem primeru treba spremljati kratkoročne napovedi, ki z večjo verjetnostjo napovedujejo pojave, v primeru neurij tudi potencialno nevarne, nekaj dni vnaprej.