Menu Item
Ponudba hrvaške vlade, da izseljence privabi nazaj v domovino z 200.000 kunami (26.500 evrov), se je po dobrem mesecu izkazal za polomijo. Doslej se je za to finančno spodbudo prijavila samo ena oseba, je v sredo poročala hrvaška televizija RTL.
V vladi so za pobudo vračanja izseljencev, s katero med drugim poskušajo zajeziti negativen demografski trend, namenili 20 milijonov kun (2,6 milijona evrov). Ocenjujejo, da bo ponudbo za izseljence do konca leta izkoristilo 4500 ljudi. A da bi prišli do te številke, se jih mora prijaviti še 4499.
“Ukrep bomo lahko ocenili šele po enem letu in rekli, ali je bil dober in ali je dal gospodarski in demografski rezultat, ki smo ga hoteli. Za sklepe je zdaj prezgodaj,” je eno samo prijavo komentiral minister za delo Josip Aladrović.
Svoje pa so v oddaji Danas na RTL povedali tudi demografi. “To je pričakovano. Vsi so govorili, da gre za ukrepe, ki realno ne bodo vplivali na vrnitev. Treba je vprašati mlade, zakaj so odšli, saj so odšli večinoma mladi. Gre predvsem za vprašanje eksistence, delovnih mest, urejene države. Treba je ponuditi veliko več od nekih ukrepov, saj ljudje ne verjamejo več v obljube,” je dejal demograf Marin Strmota.
Podpora za samozaposlovanje
Hrvaški državljani, tako tisti, ki živijo na Hrvaškem kot tisti, ki se želijo vrniti, imajo sicer tudi možnost, da izkoristijo podporo za samozaposlovanje v vrednosti 150.000 kun (20.000 evrov). Tisti, ki so v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev delali v Evropski uniji, pa lahko dobijo še dodatnih 50.000 kun (6600 evrov). Dodatno finančno spodbudo v višini 25.000 kun (3300 evrov) lahko dobijo tudi državljani za migracije znotraj države, in sicer iz bolj razvitih v manj razvite kraje.
Po besedah demografa Ivana Majstorića iz Svetovne mladinske zveze Hrvaške (Svjetski savez mladih) finančne spodbude ne bodo rešile odhajanja mladih. Treba je urediti poslovno klimo za investicije, izboljšati delovne pogoje, omogočiti kakovostnejša delovna mesta in višje plače ter urediti stanovanjski problem.
K temu, da mladi ostanejo v svojem domačem okolju, bi po njegovih besedah pripomogla decentralizacija. Navedel je primer dobre prakse iz Biograda, ki je eno od devetih mest s pozitivnim naravnim prirastom na Hrvaškem. “Mladim iz večjih mest se je začelo omogočati, da pridejo in živijo poceni, to je dimenzija stanovanjske politike,” je pojasnil Majstorić.
Polovica mladih razmišlja o odhodu
Da vlada ne bo mogla zajeziti izseljevanja iz Hrvaške zgolj s finančnimi spodbudami, kaže tudi raziskava Motivacija mladih za migracijo in ustvarjanje družine. Skoraj polovica mladih namreč občasno ali pogosto razmišlja o odhodu iz Hrvaške. “Ko govorimo o verjetnosti izseljevanja na lestvici od 1 do 10, je bil povprečni odgovor vprašanih malo nad 4, kar pomeni, da so mladi razdeljeni glede želje po izselitvi, pomenljivo pa je, da skoraj polovica mladih občasno ali pogosto razmišlja o odhodu,” je povedal Domagoj Dalbello iz Svetovne mladinske zveze Hrvaške.
Mladi si v povprečju želijo 2,4 otroka, kar je več od povprečnega števila otrok na Hrvaškem, je še izpostavil Dalbello. To pomeni, da več otrok nimajo zgolj zato, ker si jih ne bi želeli, ampak za to obstajajo drugi razlogi oziroma oteževalne okoliščine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!