Hrvati na nogah zaradi zakona, ki bi omejil kratkoročno oddajanje

Predstavniki društva Spasimo male obiteljske iznajmljivače – SMOi (Rešimo male družinske najemodajalce. a.) so danes opozorili na škodljive posledice predloga za prepoved kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki ga je v zakonodajni postopek vložila civilna iniciativa Stanari zajedno (Stanovalci skupaj).

Predsednik društva SMOi Vedran Tomić je poudaril, da so mali zasebni najemodajalci prišli v Zagreb, da bi z argumenti predstavili svoja stališča proti predlaganim spremembam Zakona o lastnini, ki bi po njegovih besedah lastnikom stanovanj odvzele pravico, da oddajajo svojo lastnino, poroča Index.hr.

"To se nanaša prav na nas – lokalne ljudi, ki imamo eno stanovanje in od tega živimo, posebej v manjših krajih, kjer turizem zapolnjuje družinski proračun," je dejal Tomić na novinarski konferenci pred hrvaškim saborom.

Poslancem so predložili vrsto analiz in statističnih podatkov, ki po njegovih besedah kažejo, da mali najemodajalci niso vzrok stanovanjske krize ali rasti cen nepremičnin.

"V treh statističnih regijah na Hrvaškem največjo rast cen stanovanj beležimo v celinskem delu, ne pa na Jadranu, kar izključuje turistični najem kot glavni vzrok težav," Tomićeve besede povzema Index.

Predlog za prepoved kratkoročnega turističnega oddajanja v stavbah je del pobude Stanari zajedno, ki ga želijo uveljaviti s spremembami Zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah. Cilj pobude je, kot navajajo njeni predstavniki, zaščititi stanovalce v urbanih okoljih pred hrupom, občutkom negotovosti in izgubo občutka doma zaradi nenadnega porasta števila apartmajev.

V društvu opozarjajo, da bi prepovedi koristile velikim investitorjem, medtem pa lokalnim prebivalcem, ki pogosto oddajajo poleg redne službe, odvzele zakonito pridobljena dovoljenja in možnost dodatnega zaslužka.

Tomić je dodal, da društvo ne zanika obstoja težav v urbanih okoljih, vendar meni, da bi jih morali reševati z lokalnimi politikami in pravilniki o hišnem in komunalnem redu, ne pa s prepovedmi na državni ravni.

V društvu poudarjajo, da so mali najemodajalci v stavbah večinoma fizične osebe, ki oddajajo stanovanje, v katerem živijo večino leta, in da v primeru prepovedi ta stanovanja ne bi prešla na dolgoročni najemni trg, temveč bi jih mnogi prodali, kar bi dodatno spodbudilo rast cen in financializacijo stanovanjskega prostora.

"Prepovedi ne rešujejo stanovanjske krize, ampak odgovornost prenašajo z institucij na državljane," je še opozoril Tomić.