Mrtvi civilisti in pretresljivi prizori smrti. Trpljenje v Ukrajini, v Evropi. Ponovno. O hudodelstvih, ki so se zgodila v oboroženih spopadih na ukrajinskih tleh, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo mednarodnega prava, profesorico dr. Mirjam Škrk.
Napadi na bolnišnico in gledališče v Mariupolu, uničenje univerzitetnih prostorov v Harkovu, nato – Buča. Mesto, ki leži severozahodno od središča Kijeva, je bilo več tednov pod okupacijo ruskih sil, po njihovem umiku pa so družbena omrežja in medije preplavili grozljivi posnetki in fotografije množičnih grobišč in trupel civilistov, ki so na ulicah umrli nasilne smrti. Nekateri z rokami, zvezanimi za hrbtom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nasilje ruskih sil označil za genocid, medtem pa se v Moskvi branijo obtožb in vztrajajo, da je gradivo, ki je šokiralo mednarodno javnost, potvorjeno. Hudodelstva, ki se vršijo med napadom na Ukrajino, že preiskuje Mednarodno kazensko sodišče, o dogajanju v Ukrajini pa razsoja tudi Meddržavno sodišče Združenih narodov.
Naj dogajanje pojasni z vidika mednarodnega prava, smo prosili strokovnjakinjo za mednarodno pravo, zaslužno profesorico z ljubljanske Pravne fakultete dr. Mirjam Škrk. “Na podlagi dostopnih poročil je zelo težko natančno opredeliti, katera hudodelstva so se v Ukrajini zgodila,” je povedala za N1. “Med oboroženimi spopadi se dogajajo hudodelstva, ki jih opredeljuje Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča. To so vojna hudodelstva, hudodelstva proti človečnosti, hudodelstvo genocida in hudodelstvo agresije. Pri večini grozodejstev v Ukrajini – zgodila so se zelo huda kazniva dejanja – gre verjetno v smeri vojnih hudodelstev. Na planu je oborožen spopad, v glavnem mednarodni oborožen spopad, in vse, kar se dogaja, so hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava,” je opisala. Medtem ko je na Zahodu veliko govora o genocidu, uporaba tega termina po navedbah sogovornice zahteva nekoliko previdnosti.
“Naloga Mednarodnega kazenskega sodišča je, da potem, ko bodo zbrani dokazi, opredeli, katera hudodelstva so se zgodila,” je opisala profesorica Škrk. Genocid oziroma elementi le-tega, o katerih je veliko govora, so v mednarodnem pravu zelo specifično hudodelstvo, je razložila Škrk. “Vemo, da genocid ni bil predmet pregona pred nürnberški in tokijskim mednarodnim sodiščem. Po opredelitvi v konvenciji iz leta 1948 je bil v praksi mednarodnih kazenskih sodišč prvič uporabljen pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando, kjer so bile tudi prve sodbe. Da gre za genocid, mora biti izkazan specialni naklep uničenja ene od štirih opredeljenih skupin: narodnostne, etnične, rasne ali verske. Genocid predpostavlja fizično uničenje, eksterminacijo – tudi zato je sodišče za nekdanjo Jugoslavijo genocid ugotovilo le v primeru Srebrenice,” je pojasnila sogovornica. V primeru Srebrenice je sodišče jasno opredelilo, kdo je bil tarča: skupina moških od določene starosti naprej, ki so bili muslimanske veroizpovedi oziroma bošnjaške narodnosti.
Veliko natančnosti zahtevajo tudi hudodelstva proti človečnosti, ki predstavljajo najhujše kršitve človekovih pravic civilnega prebivalstva. Ta dejanja, hudodelstva, niso nujno množična in predpogoj zanje ni nujno oborožen spopad – lahko se zgodijo tudi na ozemlju popolne zasedbe, kjer se osebe med drugim muči, ponižuje, se dogajajo posilstva in prisilne nosečnosti, je pojasnila profesorica.
Dogajanje v Ukrajini oziroma hudodelstva na pobudo 41 držav že preiskuje Mednarodno kazensko sodišče, pri čemer je v Ukrajino odpotoval glavni tožilec Karim Khan. Rusija in Ukrajina resda nista pogodbenici Rimskega statuta, ki vzpostavlja Mednarodno kazensko sodišče in opredeljuje njegove pristojnosti, je pa Ukrajina z dvema izjavama leta 2014 sodišču dala pristojnost, da razsoja o hudodelstvih, storjenih na njenem ozemlju. Ko bo tožilstvo zbralo dokaze, se bodo sodniki morali izreči, ali je sodišče pristojno za razsojanje krivde posameznikov v domnevnih hudodelstvih.
Rusija, je pričakovati, z Mednarodnim kazenskim sodiščem zelo verjetno ne bo sodelovala. Njeno morebitno nesodelovanje pa po oceni dr. Škrk ni najbolj ključno. Čeravno Rusija morebitnih odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča ne bo spoštovala, je 123 pogodbenic, pa tudi Ukrajina, dolžnih sodelovati s sodiščem. “Pomembna pa je tudi določba Rimskega statuta o nezastaranju,” je še poudarila. Institut nezastaranja namreč preprečuje, da bi se domnevno odgovorni izognili postopkom, in s tem služi kot “opozorilo nekdanjim in bodočim kršiteljem”.
O dogajanju v Ukrajini ne bo razsojalo le Mednarodno kazensko sodišče, ampak tudi Meddržavno sodišče Združenih narodov, ki je v preliminarni odločitvi sredi marca odločilo, da mora Rusija nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino. Kijev se je na Meddržavno sodišče obrnil zaradi domnevnih kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida s strani Moskve. Kijev namreč trdi, da Rusija z neresničnimi navedbami o genocidu v Donecku in Lugansku neupravičeno utemeljuje vojaški poseg v Ukrajini.
Teden, ki so ga zaznamovali posnetki grozot iz Ukrajine, je prav tako minil v znamenju tridesete obletnice začetka obleganja Sarajeva. Profesorica Škrk vidi vzporednice med hudodelstvi, ki so se zgodili v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije, natančneje v Bosni in Hercegovini, in aktualnim dogajanjem v Ukrajini. “V obeh primerih gre za mednarodni oboroženi spopad, Bosna in Hercegovina je bila takrat že mednarodno priznana država. V obeh vojnah, deloma pa tudi v vojni na Hrvaškem, vidimo nediskriminatorno pobijanje, streljanje civilnega prebivalstva, rušenje civilnih zgradb, mučenje,” je opisala sogovornica. Vzporednice lahko po njenem povlečemo tudi z vojno v Čečeniji, čeprav je bil to notranji oboroženi spopad, pa s Sirijo (Alep).
Mednarodna skupnost je od druge svetovne vojne naprej oblikovala različne mehanizme, ki naj bi preprečevali, da se grozote svetovnih vojn v prvi polovici 20. stoletja ne bi ponovile. “Nikoli več,” je bilo slišati ničkolikokrat, a vojna v Ukrajini je – po genocidih v BiH in Ruandi pa denimo vojnah na Bližnjem Vzhodu – le zadnja v vrsti dogajanj, ko je nikoli več postal vedno znova.
“Vse mednarodne institucije poskušajo ohranjati mednarodni mir in varnost, pri čemer pa je pomembno opozoriti, da na stabilnost v mednarodni skupnosti vpliva tudi ravnotežje terorja, ki je bilo vzpostavljeno po tem, ko so nekatere države pridobile atomsko oziroma jedrsko orožje,” je komentirala dr. Škrk. Kar zadeva nikoli več, je menila, da si “tega vsi želimo, zlasti v 21. stoletju, ko se poleg podedovane preteklosti ravnotežja terorja soočamo tudi z nevarnostjo, ki jo preživetju človeštva predstavlja podnebna kriza.” Oboroženi spopad v Ukrajini bo po njenih besedah namreč zelo verjetno spodkopal še tisto malo, kar je bilo na področju boja s podnebnimi spremembami že dogovorjeno.
Po začetku invazije na Ukrajino je Rusija izstopila (oziroma je bila izključena) iz Sveta Evrope, Generalna skupščina pa je v četrtek prav tako izglasovala, da se Rusiji prekinejo pravice članstva v svetu za človekove pravice. Kot je pojasnila Mirjam Škrk, pa tega dvojega nikakor ni enačiti. Medtem ko je svet za človekove pravice politični organ Združenih narodov, v katerega so države izvoljene, je Svet Evrope mednarodna medvladna organizacija, katere pomemben organ je Evropsko sodišče. Na to sodišče se namreč lahko med drugim obrnejo državljani držav članic te organizacije. “Glede na to, da je tudi Svet Evrope vendarle tudi politična organizacija, se sprašujem, ali je razumno podirati vse mostove, ki bi morda še vedno na nek način lahko pripomogli k ustavitvi spopada oziroma mirnemu reševanju sporov. V luči delovanja in dostopnosti sodišča pa se prav tako sprašujem, kaj bo odhod Rusije pomenil za ruske državljane, ki so doslej imeli pravico, da se obrnejo na sodišče,” je odhod Rusije iz Sveta Evrope komentirala sogovornica, ki je ob tem še dodala, da vzvod pritiska na države predstavlja tudi to, da nobena država ne želi biti obsojena na mednarodnem sodišču.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje