Idilični zaliv na Hrvaškem danes poln odpadkov: "Gre za uničevanje morskega dna"

Plaža Plava laguna (Foto: Dnevnik.hr)

Nekdaj idilični zaliv Plava laguna na priljubljenem hrvaškem otoku Drvenik Veli je danes poln betonskih blokov, plastičnih cevi, gramoza in drugih odpadkov. Eden od gostincev je tamkajšnjo plažo namreč želel razširiti, a so močni valovi material začeli odnašati v morje in povzročati neznano škodo okolju in morskemu ekosistemu.

Plava laguna je ime priljubljenega zaliva Krknjaši na hrvaškem otoku Drvenik Veli. Ime je dobil zaradi čistega morja in neokrnjene narave, ki pa v zadnjem času izgublja svojo idilično podobo. Kot poroča hrvaški portal Dnevnik.hr, je zaliv danes poln zavrženih betonskih blokov, plastičnih cevi in drugih odpadkov. Eden od tamkajšnjih gostincev je plažo namreč razširil s 150 tonami gramoza, da bi na njej lahko postavil več ležalnikov in senčnikov, valovi pa zdaj material odnašajo v morje.

“S tem nasutjem se je cesta med suhim zidom in meliščem razširila. Na žalost je šel del tega proda v morje. Pozimi ga tja odnašata veter in burja,” je za medij povedala razburjena otočanka Lovorka Kostović.

Tako je ozka obmorska pot postala razkošna plaža, in to v zalivu, ki je del Nature 2000 – ekološkega omrežja zavarovanih območij Evropske unije. Čeprav širjenje plaž s tovrstnimi nasipi z zakonom ni prepovedano, mnogi nasprotujejo načinu, ki ga je izbral omenjeni zasebnik. “Nasipanje na lokaciji je bilo izvedeno brez predhodno pridobljenih dovoljenj ter opravljenih presoj vpliva na okolje in ekosistem. Zaradi tega niti ne moremo ugotoviti, kakšen vpliv je imel poseg,” je dejala Hajdi Biuk iz okoljskega društva Sonce.

Novinarji Dnevnik.hr so skušali vzpostaviti stik z gostincem, ki je razširil plažo, a se na telefonske klice ni odzval.

Problematične spremembe se po poročanju hrvaškega portala zaveda tudi politika. “Iz leta v leto se ponavlja isti problem in treba je najti rešitev. Ne gre za nič drugega kot uničevanje morskega dna,” je povedal predsednik krajevnega odbora Drvenik Veli Ivo Lučin.

Otok Drvenik Veli sicer spada pod okrilje občine Trogir in tudi na seji tamkajšnjega mestnega sveta so spregovorili o tej znameniti plaži. “Občinski redarji so odšli na teren in se odzvali s sklepom, da je treba obalo vrniti v prvotno stanje. Sklep do danes ni bil izveden, niti se nanj ni nihče odzval,” je povedal eden od mestnih svetnikov Marin Rožić.

Trogirski župan Ante Bilić medtem trdi, da je obvestil vse pristojne službe. “Odzvali smo se v pristojnosti mestne občine, poseg smo prijavili inšpekciji in luški kapitaniji,” je dejal. Po njegovih besedah je kapitanija dogodek začela preiskovati, a preiskave ni nadaljevala, saj je delo začel že državni inšpektorat.

“Takrat smo od njih prejeli poročilo o tem, kje je bila pot nasuta. Počasi jo odnaša v morje, tako da je na tej lokaciji ni več,” je povedal luški kapitan Željko Kuštera.

Prav odnašanje novozgrajene poti v morje pa najbolj skrbi okoljevarstvenike. Bojijo se, da bo nasip pustil posledice na morski pozejdonovki – vrsti morske trave, ki je močno zaščitena. “Zelo je pomembna za biotsko raznovrstnost, je naravno krmišče in gojišče rib, na neki način je tovarna kisika,” je povedal Domagoj Lažeta, predstavnik organizacije More i krš.

Kazni visoke, a jih ni veliko

Predstavnica sektorja za varstvo narave in vodnopravni nadzor Državnega inšpektorata Sandra Bućan je dejala, da so z odločbo občinskega redarstva, ki je koncesionarju naložila, da mora plažo povrniti v prvotno stanje, seznanjeni. “Zdaj ne kaže dobro, a ukrepanje redarjev poteka,” je dejala.

Kot je pojasnila, bodo vsekakor zaprosili predstavnike mesta Trogir za izjavo o dosedanjem ukrepanju, nato pa se bodo odločili, kako in ali se bodo v reševanje problema vključili. Dejala je, da je inšpektorat za okolje lani ugotovil, da je šlo za napolnitev promenade in ne za nasipavanje morske obale. “Ni ugotovljeno, da bi nastala kakršnakoli ekološka škoda. Trenutne razmere pa so nove in znova je treba videti, ali moramo ukrepati,” je dejala.

Dodala je, da so nekaj takšnih prekrškov v preteklosti že obravnavali in jih predali sodišču. Predpisana kazen je med dobrih 13 in 106 tisoč evrov za pravno osebo ter med slabih 400 in 2.000 evrov za odgovorno osebo. “V preteklosti je bilo nekaj nižjih kazni, a so zelo sporadične,” je dejala Bućan.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.