Imperialistične težnje ali kazanje mišic? “To bo Trump na steroidih”

Svet 08. Jan 202517:10 1 komentar
Donald Trump, ameriški predsednik
Foto: PROFIMEDIA

Izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi si k ZDA želel priključiti Grenlandijo in Kanado, ob tem pa bi prevzel še nadzor nad Panamskim prekopom, so v mednarodni skupnosti povzročile veliko vznemirjenja. Trump je že v času prvega mandata v Beli hiši dokazal, da zna biti nepredvidljiv in prav zaradi tega njegove besede – čeprav uradno še ni zaprisegel kot predsednik ZDA – še toliko bolj razburjajo mednarodno javnost. O tem, kakšne so možnosti, da se Trumpov scenarij uresniči, smo se pogovarjali s profesorico mednarodnih odnosov Ano Bojinović Fenko in politologom Klemnom Balančem.

Ali novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump želi na novo zarisati zemljevid zahodne hemisfere? To je le eno izmed vprašanj, ki si jih mnogi zastavljajo v zadnjih dneh, odkar je Trump izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA, ob tem pa je govoril še o morebitni priključitvi Kanade k ZDA. Zagrozil je tudi, da bodo ZDA zahtevale ponovni nadzor nad Panamskim prekopom, saj naj se Panama ne bi držala dogovorov glede pristojbin za ameriške ladje.

Čeprav Trump sploh še uradno ni zaprisegel kot novi ameriški predsednik – to bo storil 20. januarja –, pa je z ekspanzionističnim razmišljanjem in izjavami s težnjami o širjenju ZDA izven okvirjev njenih mednarodno priznanih meja že močno razburil svetovno javnost. Po zaprisegi se bo tako svet moral znova navaditi na politiko “najprej Amerika”, ki jo je Trump zagovarjal že za časa svojega mandata in ki gre v smeri uresničevanja ciljev, ki so izključno v interesu ZDA in tudi njega samega.

Čeprav je glede Panamskega prekopa in Grenlandije v začetku tega tedna dejal, da ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, saj gre za varovanje “gospodarske varnosti” – glede Kanade pa je dejal, da bi za njeno priključitev uporabil gospodarsko silo –, je malo verjetno, da bo njegov načrt na koncu uspešen. Tako Grenlandija in Danska sta mu že večkrat (tudi v njegovem prejšnjem mandatu) dali košarico s sporočilom, da ta največji otok na svetu ni na prodaj.

Trumpovo letalo na Grenlandiji
Trumpovo letalo na Grenlandiji, kamor je v torek pripotoval njegov sin Donald Trump mlajši (Foto: PROFIMEDIA)

Podporo Danski je v tem primeru v sredo izrekel francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je v radijskem intervjuju poudaril, da Evropska unija ne bo dovolila nikomur, da napada suverene meje držav. “Smo močna celina. Moramo se še okrepiti,” je povedal.

Ostro so se odzvale tudi panamske oblasti; zunanji minister Javier Martínez-Acha je poudaril, da bo prekop ostal v njihovih rokah, o njegovi suverenosti pa da se ne bodo pogajali.

Kanada, severna soseda ZDA in ena njenih največjih zaveznic v zvezi Nato, je besede skorajšnjega predsednika ZDA o priključitvi Kanade sprejela z velikim nasprotovanjem. “Izjave novoizvoljenega predsednika Trumpa kažejo na popolno nerazumevanje Kanade. Naše gospodarstvo je močno. Naše ljudstvo je močno. Nikoli ne bomo popustili grožnjam,” je na družbenem omrežju X poudarila kanadska zunanja ministrica Melanie Joly. Odhajajoči premier Justin Trudeau pa je izpostavil, da Kanada ne bo nikoli in nikdar del ZDA.

“Mislim, da nihče ni pripravljen na Trumpovo vrnitev”

Da bo Trump z vrnitvijo v Belo hišo naredil močan prepih v mednarodnih in geopolitičnih odnosih, je bilo mogoče na neki način pričakovati, težko pa je bilo napovedati, kako ostra bo njegova vrnitev in kje bo začel. “Mislim, da nihče ni pripravljen na Trumpovo vrnitev. Novi Trump bo veliko bolj nepredvidljiv, veliko bolj protievropski in predvsem nekdo, ki mu ne bo mar za nobeno drugo stvar, razen za interese Amerike. To bo Trump na steroidih,” je dober mesec pred ameriškimi predsedniškimi volitvami za časnik Delo ocenil državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk.

Dva meseca po volitvah se že kaže, da Trump ubira preverjene korake svojega prvega mandata in da z ostro besedno retoriko želi vzpostavljati neki novi družbeni red, kjer bodo ZDA na prvem mestu, in da bo moralo biti vse podrejeno njenim interesom in ciljem. A kakšno težo nosijo njegove besede? Bi ZDA res lahko vojaško posredovale?

Po mnenju profesorice na ljubljanski fakulteti za družbene vede Ane Bojinović Fenko je najnevarnejši element njegovih izjav to, da pri tem popolnoma odmisli obstoječa in utrjena pravila ter prakse glede izvajanja načela suverenosti posameznih držav. Po njenih besedah s svojimi izjavami posega v temeljna načela mednarodnega prava in mednarodne politike. “Njegove izjave so nevarne, ker popolnoma zanikajo delovanje držav na podlagi načela suverenosti. To načelo v mednarodno politiko uvaja stabilnost, rezultat njegovih besed pa je povzročanje nestabilnosti,” je dejala za N1.

Zdaj se morajo te države ukvarjati predvsem z branjenjem lastne suverenosti, ki jih po mednarodnem pravu varuje. “Namesto da bi se te države ukvarjale s svojimi notranjepolitičnimi problemi – sociala, gospodarstvo in razvoj –, bodo morale vse svoje sile usmeriti v zunanjo politiko. To pa lahko pomeni ugoden položaj za določene skupine, da izkoristijo takšno stanje in tukaj se zna poznati recimo nestabilnost, ki jo njegove besede uvajajo,” je dejala.

Donald Trump
Foto: Brian Snyder/REUTERS

“Trump izkorišča obdobje pred zaprisego”

Po njenem prepričanju so bile sicer takšne Trumpove izjave pričakovane, ob tem pa sam izkorišča obdobje pred uradno zaprisego, saj gre za neke vrste “prosti tek”. “Trenutno nima nikakršne odgovornosti za svoje izjave. Je novoizvoljeni predsednik, vendar je do zaprisege še vedno zgolj državljan, brez posebnih privilegijev ali imunitete. Očitno pa je, da odhajajoči predsednik Joe Biden nanj nima nobenega vpliva,” je dejala Bojinović Fenko.

Dodala je, da si Trump na neki način pripravlja teren in ustvarja “spremenljive razmere”, da bo, ko bo prišel v Belo hišo, lahko začel delovati tako, kot najbolje zna. “On je podjetnik in inovator. Ne spozna se na stabilne razmere v mednarodnih odnosih, on ustvarja nestabilne razmere. Tako delujejo ljudje, ki so nevešči politike, državništva in diplomacije. Ob tem pa imajo njegovi svetovalci trenutno še zelo omejene pristojnosti, ker do zaprisege še ne predstavljajo države,” je izpostavila.

Sama pričakuje, da bo do zaprisege nadaljeval s takšno retoriko, ki pa se bo kasneje vendarle nekoliko umirila, saj bo državni aparat postal močnejši in bo vendarle “imel nekoliko več filtrov”. “ZDA vendarle niso totalitarna država, retorika se bo verjetno nekoliko umirila. To je mogoče videti tudi pri skrajno desnih strankah, ki pridejo iz opozicije na oblast. Takrat umirijo svojo retoriko in politiko. To je morda optimistični vidik, ni pa mogoče pričakovati, da bo povsem obrnil ploščo,” je dejala Bojinović Fenko.

Ob tem pa ocenjuje, da je upravičevanje posega zagotavljanja ekonomskih ciljev ZDA z vojaškimi sredstvi “popolno razvrednotenje multilateralnega ekonomskega sistema”, ki je bil zgrajen po drugi svetovni vojni. S takšnim manevrom bi se po oceni profesorice Bojinović Fenko vrnili nazaj v 19. stoletje, ko so velike sile gradile svoje imperije.

“Gre za neke vrste imperializem. Ne v ideološkem smislu, ampak v ekonomskem. Z vidika zunanje politike držav pa je mogoče delovanje – cilj opravičuje sredstva – razumeti kot mednarodnopravno zelo neustrezno in vredno velikega obsojanja,” je še dodala.

panama, panamski prekop, zda
Panamski prekop (Foto: PROFIMEDIA)

Gre za poskus ZDA pri obvladovanju Arktike

Da je treba biti pri Trumpovih izjavah previden, pa je prepričan politolog Klemen Balanč, ki pravi, da je Donald Trump velik mojster preusmerjanja pozornosti od tem, ki mu morda niso po volji. “Glede napovedi o Grenlandiji in Kanadi pa po mojem mnenju misli kar resno. Ima namreč dva trenutka, ki mu koristita. Prvi je geopolitični, saj vedno več strokovnjakov ocenjuje, da smo že v obdobju nove hladne vojne med ZDA na eni strani ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani. To, kar Trump govori glede Grenlandije in Kanade, je poskus ZDA pri obvladovanju območja Arktike. Na tem območju je Rusija trenutno zelo močna, ZDA pa so šibke. S priključitvijo Kanade in Grenlandije pa bi dobile možnost dostopa do tega pomembnega dela sveta,” je ocenil Balanč.

Kot drugi ključni trenutek pa je izpostavil ekonomske težnje ZDA. Grenlandija ima namreč bogata nahajališča redkih rudnin, urana in morebiti tudi nafte. “Morda ni odveč omeniti, da morda za vsem skupaj stoji tudi Elon Musk, ki na Grenlandiji vidi potencialne rudnike surovin, ki jih nujno potrebuje za razvoj svojih tehnologij. Vsekakor bi bilo za ZDA lažje, če bi si priključile Grenlandijo kot pa plačevale in uvažale ekonomske dobrine. Trenutno Grenlandija spada pod Dansko, ki ima dokaj strogo regulacijo glede črpanja nafte in rudarjenja. Če pa bi postala Grenlandija neodvisna, o čemer se tudi pogosto govori, ali pa del ZDA, pa teh regulacij ne bi bilo več. Te težnje ZDA vidim predvsem kot možnost za poslovne in politične interese Elona Muska,” je dodal.

Balanč je ob tem spomnil tudi na to, da Trumpove ponudbe o nakupu Grenlandije niso prvi primer, ko so ZDA kupile kak del ozemlja od druge države. Kot primer je navedel tako imenovani Louisiana Purchase iz leta 1803, ko so ZDA od Francije kupile velik del centralnega ozemlja ZDA, leta 1867 pa so od Rusije kupile zvezno državo Aljasko.

Elon Musk in Donald Trump (Foto: Brandon Bell/Pool via REUTERS)

Ocenjuje sicer, da Trump ne bo šel tako daleč, da bi se odločil za vojaško posredovanje, saj bi ZDA s tem izgubile mednarodni ugled, ob tem pa tudi ameriška javnost ni naklonjena vojaškemu posredovanju. “Poskušale bodo po diplomatski poti, pa tudi z nekaterimi drugimi prijemi. Recimo s ‘podkupovanjem’ lokalnega prebivalstva in pa raznimi digitalnimi akcijami prek družbenih omrežij. To se recimo že kaže kot modus operandi nove administracije, da Elon Musk z vsemi svojimi podporniki na družbenem omrežju X začenja ‘lomiti roke’. To se je pokazalo v Kanadi in verjetno se bo nadaljevalo. Na X so recimo odhajajočega kanadskega premierja že začeli navajati kot guvernerja zvezne države Kanade,” je dejal politolog Klemen Balanč.

Ob morebitnem vojaškem posredovanju ZDA pa po Balančevem mnenju to pomeni “de facto konec zveze Nato”, ob tem pa bi se verjetno popolnoma porušil mednarodni red, kot ga trenutno poznamo. “Tukaj morajo biti ZDA zelo previdne. Če bi šle vojaško zavzemat ozemlje, je vprašanje, kaj bi potem to pomenilo za Tajvan, ki ga tako močno branijo pred kitajskim vojaškim posredovanjem. Verjetno bi Kitajska potem že naslednji dan lahko izvedla invazijo na Tajvan,” je opozoril Balanč.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje