Menu ItemInštitut 8. marec je v Bruslju predstavil kampanjo Moj glas, moja izbira. Ker Evropska unija (EU) in njeni politiki niso ukrepali, moramo državljani, so prepričani v inštitutu. Odgovor na to težavo so našli v evropski državljanski pobudi, s katero želijo vsem ženskam v EU omogočiti dostopno in predvsem varno prekinitev nosečnosti.
Inštitut 8. marec je skupaj z evropskimi nevladnimi organizacijami v Bruslju pripravil novinarsko konferenco o evropski državljanski pobudi Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice).
Gre za pobudo Inštituta 8. marec za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi. Zbiranje podpisov – potrebujejo jih milijon iz vsaj sedmih držav – se je začelo prejšnjo sredo. Kampanja bo sicer po Sloveniji potekala sedem tednov, v tem času si želijo zbrati 100.000 podpisov. Podpise zbirajo na Poljskem, v Franciji, Avstriji, Italiji, Španiji, na Irskem in Hrvaškem, se jim pa vsak dan pridružujejo nove države.
“Verjamemo v pravico do izbire o svojem telesu in življenju. Gre za evropsko vrednoto, ki pa je 20 milijonov žensk nima,” je v Bruslju poudarila pravnica Kristina Krajnc iz inštituta 8. marec, ki je sodelovala pri snovanju predloga.
“Ker Evropska unija (EU) in njeni politiki niso, moramo ukrepati državljani. Varna prekinitev nosečnosti za milijone žensk bi morala biti ključna prioriteta EU,” je dejala. Po njenih besedah je odgovor na to evropska državljanska pobuda. “Edino orodje neposredne demokracije, ko lahko državljani vplivamo na politiko in zahtevamo od EU, da izkoristi svojo moč in zavaruje pravico do varne prekinitve nosečnosti na evropski ravni,” je pojasnila.
Aktivistke in aktivisti so z mednarodnimi pravniki pripravili konkreten predlog, kako lahko EU ukrepa in finančno pomaga državam članicam za zagotovitev varne prekinitve nosečnosti vsem ženskam, ki te možnosti nimajo. V predlogu so izpostavili temeljna načela EU: kot so solidarnost, enakopravnost, nediskriminacija in človeško dostojanstvo, je pojasnila Krajnc.
EU pozivajo, naj sprejme zakonodajo za vzpostavitev finančnega mehanizma. V tistih državah, ki bi se mehanizmu prostovoljno pridružile, bi nosečnost lahko prekinile tudi državljanke drugih držav članic. Prek finančnega mehanizma želijo pomagati tudi posameznicam, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, med njimi so številne prosilke za azil in druge.
“Če se na primer mehanizmu pridruži Slovenija, bi EU financirala splav za ženske na primer iz Poljske in Hrvaške, ki zdaj bodisi nimajo dostopa do splava bodisi ta ni brezplačen,” je pojasnila Krajnc in poudarila, da bi bilo sprejetje mehanizma velik korak naprej. “Vsem želimo, da se lahko same odločajo o svojem telesu – ne glede na to, od kod prihajajo,” je sklenila.
Eno izmed najbolj restriktivnih zakonodaj glede prekinitve nosečnosti v Evropi imajo na Poljskem. V državi je prekinitev nosečnosti prepovedana, razen v primerih posilstva in incesta ter kadar je ogroženo materino življenje ali zdravje. Zakonodajo so leta 2021 še zaostrili, ko je ustavno sodišče pritrdilo vladi in odločilo, da je prekinitev nosečnosti zaradi okvare ploda protiustavna. Zato sta se kampanji inštituta 8. marec pridružili tudi nevladni organizaciji iz Poljske.
