Netanjahu naj bi Trumpa prosil za preložitev ameriškega napada na Iran

Ameriški predsednik Donald Trump je Iran v sredo obvestil, da ga ZDA ne nameravajo napasti, je za pakistanski portal Dawn dejal iranski odposlanec v Pakistanu Reza Amiri Moghadam. Trump naj bi ob tem Iran pozval, naj bo zadržan. Iranski odposlanec, čigar izjavo so povzeli tudi pri Al Jazeeri in turški tiskovni agenciji Anadolu, je še dejal, da je informacijo o tem prejel v sredo ob 21. uri.

V sredo zvečer smo sicer videli nekatere poteze, ki bi lahko nakazovale priprave na napad. Iz ameriških oporišč na Bližnjem vzhodu so umaknili del osebja in opreme, v Izraelu so opazili premike sistemov zračne obrambe, Iran pa je za nekaj ur zaprl svoj zračni prostor. Danes se sicer razmere umirjajo. Iran je znova odprl zračni prostor, ZDA pa so v katarski bazi Al Udeid znižale stopnjo pripravljenosti.

Tudi sicer iz Bele hiše prihajajo signali, da zagona za napad na Iran ni veliko. NBC poroča, da naj bi Trump svojim sodelavcem dejal, da bi si z morebitno vojaško akcijo želel Iranu zadati hiter in odločilen udarec. Predsednik naj si nikakor ne bi želel razvlečenega konflikta, ki bi ZDA zaposloval dlje časa.

Viri blizu predsednika so za omenjeni medij dejali, da svetovalci Trumpu doslej niso mogli zagotoviti, da se bo režim po ameriškem vojaškem napadu hitro sesul. Ob tem obstajajo tudi pomisleki, da ZDA v regiji nimajo vseh vojaških sredstev, ki bi ameriško vojsko ščitila pred iranskim protinapadom. Viri so za NBC še povedali, da se situacija spreminja in da končne odločitve v Beli hiši še niso sprejeli.

Izrael in arabske države pozivajo Trumpa, naj se vzdrži napada na Iran

New York Times medtem poroča o močnem diplomatskem pritisku Izraela in arabskih držav, v katerih imajo ZDA svoja vojaška oporišča.

Kot še poroča časnik, ki se sklicuje na informacije neimenovanega visokega ameriškega uradnika, je izraelski premier Benjamin Netanjahu Trumpa prosil, naj preloži morebitni napad na Iran kljub nadaljevanju protirežimskih protestov, ki so se razširili po vsej državi.

Netanjahu se je s Trumpom pogovarjal v sredo, na isti dan, ko je ameriški predsednik sporočil, da je prejel informacije, da je Iran prenehal ubijati protestnike in ne načrtuje napovedanih usmrtitev. To je nakazovalo, da se Trump morda umika od morebitnega napada ZDA na Iran, o katerem naj bi v zadnjih dneh resno razmišljal.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na informacije savdskega uradnika, si Savdska Arabija, Katar in Oman prav tako prizadevajo ameriškega predsednika Trumpa odvrniti od odreditve napada na Iran.

Trojica držav je vodila "dolga diplomatska prizadevanja v zadnjem trenutku, da bi prepričali predsednika Trumpa, naj Iranu ponudi priložnost, da pokaže dobre namere", je dejal savdski uradnik in dodal, da se dialog nadaljuje.

"Washingtonu smo povedali, da bi napad na Iran odprl pot za vrsto hudih posledic v regiji. (...) Komunikacija še poteka, da bi utrdili pridobljeno zaupanje in trenutno dobro razpoloženje," je povedal.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem danes opravil telefonski pogovor s kitajskim kolegom Vangom Jijem, v katerem sta se dotaknila tudi razmer v Iranu. Kitajski minister je v pogovoru ponovil, da Peking nasprotuje "uporabi oziroma grožnji z uporabo sile v mednarodnih odnosih".

Podobno je danes izjavil tudi turški zunanji minister Hakan Fidan. "Nasprotujemo vojaški operaciji proti Iranu. Menimo, da bi morali Iranci sami rešiti svoje probleme," je dejal.

ZDA uvedle sankcije proti iranskim uradnikom

Ameriške oblasti so sicer danes uvedle sankcije proti več iranskim uradnikom, vodilnim članom varnostnih sil in finančnim mrežam. "ZDA trdno podpirajo iransko ljudstvo v njegovem pozivu k svobodi in pravici," je v izjavi dejal finančni minister Scott Bessent in dodal, da je bila ta ukrep sprejet na podlagi navodil predsednika Trumpa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med uradniki, proti katerim so ZDA uvedle sankcije zaradi nasilja nad protestniki, so štirje regionalni poveljniki iranskih varnostnih sil in sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Larijani. Finančno ministrstvo ZDA obtožuje varnostne sile, da so "pobili nešteto mirnih protestnikov", Larijanija pa, da je pozival k uporabi sile proti protestnikom.

Sankcionirali so tudi 18 fizičnih in pravnih oseb, ki jih obtožujejo, da prek "bančniške mreže v senci" in slamnatih podjetij v Združenih arabskih emiratih, Singapurju in Veliki Britaniji perejo denar, pri čemer so omenili več milijard dolarjev prihodkov od prodaje iranske nafte.

Sankcioniranim posameznikom in podjetjem bodo zamrznili vse premoženje in jim prepovedali poslovanje v Združenih državah.

Iranski minister trdi, da ni nobenega načrta za obešanje ljudi

Aragči je v sredo zanikal, da iranske oblasti po množičnih protestih načrtujejo usmrtitve. V intervjuju za Fox News je dejal, da "ni nobenega načrta za obešanje ljudi".

Po besedah Aragčija so po desetih dneh mirnih protestov zaradi iranskih gospodarskih težav sledili trije dnevi nasilja. Krivdo za to je naprtil Izraelu in zatrdil, da so se razmere v državi umirile, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V proteste so se po njegovih besedah infiltrirali tuji "teroristični elementi z načrtom, da povzročijo veliko število smrti, da bi izzvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da vstopi v konflikt in začne novo vojno proti Iranu".

Bela hiša: Iran ustavil 800 načrtovanih usmrtitev

Pred tem je Trump v sredo zvečer ob sklicevanju na visoke iranske vire dejal, da je prejel informacije, da v islamski republiki ne nameravajo izvršiti smrtnih kazni. Ameriški predsednik je namreč zagrozil odločno ukrepanje, če bi iranske oblasti začele obešati protestnike.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pa je na današnji novinarski konferenci sporočila, da je Iran zaradi pritiska predsednika ZDA Donalda Trumpa ustavil 800 načrtovanih usmrtitev zaradi protestov.

"Predsednik se zaveda, da je bilo 800 usmrtitev, ki so bile načrtovane in naj bi se izvedle v sredo, ustavljenih. Predsednik ima še vedno na voljo vse možnosti," je dejala Leavitt in dodala, da je Trump Teheran opozoril na resne posledice, če se bo pobijanje protestnikov nadaljevalo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iranske oblasti v sredo niso izvedle načrtovane usmrtitve 26-letnega Erfana Soltanija, aretiranega med protesti, je medtem sporočila norveška skupina za človekove pravice Hengaw. Usmrtitev naj bi preložili.

Iranski državni mediji, ki se sklicujejo na navedbe iranskega sodstva, danes poročajo, da Soltani ni bil obsojen na smrt in ni obtožen dejanj, za katera bi bil lahko obsojen na smrt. Zaprt je v mestu Karaj blizu prestolnice Teheran, obtožen pa je propagande proti iranskemu islamskemu sistemu in delovanju proti nacionalni varnosti, poroča AFP.

Po navedbah nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) so varnostne sile med zatiranjem protestov ubile najmanj 3.428 protestnikov, več kot 10.000 ljudi pa so aretirali.