Menu Item
V Damasku, kjer se je pred dnevi končala 50-letna vladavina družine Asad, se je novinarska ekipa CNN sprehodila po praznem zaporu. Vsaj tako so sprva mislili, nato pa naleteli na odejo.
V Damasku je po koncu 50-letne vladavine družine Asad veliko spominov na tiste, ki so v času 13-letne sirske revolucije za svobodno državo izgubili življenje in več dni, mesecev ali let preživeli za zapahi.
Eden izmed zaporov, kamor so Asadove sile zapirale politične upornike, stoji v središču sedeža nekdanjih Asadovih letalskih sil. Enoto, ki je bila zadolžena za nadzorovanje, aretacijo in umore vseh kritikov Asadovega režima, je štiri dni po padcu vladavine obiskala ekipa ameriškega medija CNN. Iskala je sledi za ameriškim novinarjem Austinom Ticeom, ki ga je sirska vojska aretirala leta 2012.
A sprehodi po praznih hodnikih niso pripeljali do novih ugotovitev, pač pa še bolj presenetljivega odkritja. Med sprehodom mimo praznih zaporniških celic in sten z vrezanimi sporočili v različnih jezikih je novinarska ekipa naletela na zaklenjeno celico.
Pogled skozi odprtine na vratih ni povedal veliko – ob robu praznega prostora je ležala le odeja.
Stražar je novinarjem naročil, naj izklopijo kamero. Le nekaj strelov je bilo potrebnih, da se je ključavnica na kovinskih vratih vdala. A tudi prihod v zaporniško celico še ni dal jasnih odgovorov.
“Nekaj se je premaknilo. Je kdo tukaj?” je vprašala novinarka. Brez odgovora. Ko se je stražar sprehodil do odeje, pa je izpod nje skočil prestrašeni moški.
Borcu je povedal, da prihaja iz mesta Homs na zahodu Sirije, v celici pa je zaprt že tri mesece. Vidno pretresen se je oprijel novinarke.
In po nekaj zatrditvah, da je na varnem, se je skupaj s stražarjem odpravil na svobodo. Medtem jima je moški povedal, da je to že njegov tretji zapor, odkar ga je Asadova vojska zvlekla od doma v ujetništvo.
Vse tri mesece, ko je bil zaprt v tej celici, ni vedel, kaj se dogaja v državi, z njegovo družino, kako so. Niti ni videl sončne svetlobe, zato ga je prvi korak na prosto presenetil. “O, bog, svetloba. Tu je svetloba.”
V pogovoru z novinarko, ki je ni želel izpustiti izpred oči, je povedal, da ga je strah. Prosil jo je, naj ga ne pusti samega in na kratko ji je opisal, da je bil v celici brez hrane in vode najmanj od padca Damaska, torej štiri dni.
Ob prihodu zdravniške službe so mu dali hrano in vodo, a njegovo telo je spremembo vztrajno zavračalo. Nastopil je šok. Od utrujenosti je polno žlico komaj ponesel do ust, zaradi tresavice je težko govoril. “Tresem se. Moj obraz se trese,” je povedal.
V tistem trenutku mu je upornik povedal, da Asadovega režima ni več. Da na cestah ni več vojske, zapor in zaporov. Prvič je slišal, da je Sirija svobodna.
Padec Asadovega režima je odpravil desetletja represije v Siriji. Čeprav mnogi v državi proslavljajo padec 50-letne vladavine družine Asad, ki je v Siriji vladala z železno roko, je prihodnost Sircev precej negotova. Uporniki, ki so v nedeljo zavzeli Damask in tako po njihovem osvobodili Sirijo, imajo namreč zapleteno preteklost in nepredvidljivo prihodnost. Več si lahko preberete v prispevku z naslovom Vodnik za razumevanje: kaj se dogaja v Siriji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!