Italija hoče, da bi ladje za reševanje prebežnike prepeljale v svoje države

Fotografija je simbolična (Vir: PROFIMEDIA)

Voditelji skupine devetih sredozemskih članic EU Med9, vključno s premierjem Robertom Golobom, so na današnjem vrhu na Malti pozvali k "znatnemu povečanju" prizadevanj unije pri reševanju perečega vprašanja nezakonitih migracij pri njihovem izvoru in v tranzitnih državah. Ob tem so poudarili, da je za to potreben "trajen in celovit evropski odziv".

“Opozarjamo, da je treba znatno povečati prizadevanja EU na področju zunanje razsežnosti s prenovljenim pristopom za učinkovito zmanjšanje primarnih gibanj in preprečevanje odhodov,” so voditelji devetih držav zapisali v skupni izjavi, po srečanju pa so tudi skupaj stopili pred novinarje.

Golob je v izjavi poudaril, da sta za uspešno soočanje z vprašanjem migracij potrebni enotnost in solidarnost. Kot je dejal, se namreč nobena država ne more s tem problemom spopasti sama. Po njegovi je potreben tudi akcijski načrt, podprt z ustreznimi finančnimi sredstvi.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je povedala, da “vsaj na papirju vidi voljo” po skupnem delovanju bloka Med9 pri soočanju z nezakonitimi migracijami. Da pa bi bilo to “zares učinkovito” je treba po njeni oceni delovati na evropski ravni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podobno se je italijanska premierka izrazila tudi v zaključni izjavi na vrhu, ko je dejala, da EU potrebuje strukturne rešitve za vprašanje migracij, sicer bodo te vse preobremenile. “Tisti, ki mislijo, da je problem prebežnikov v mogoče zapreti znotraj meja ene evropske države, se motijo,” je poudarila po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.

Da je treba vztrajati pri skupnem pristopu k vprašanju migracij – o katerem so se članice EU dogovorile na februarskem vrhu v Bruslju – in oblikovati skupno stališče za učinkovitejše soočanje z njimi, je Meloni sicer izpostavila že v pismu, ki ga je pred vrhom poslala voditeljem skupine.

Z okrepljenim migracijskim valom čez Sredozemlje se v zadnjem letu sooča zlasti Italija. Po podatkih notranjega ministrstva v Rimu je od začetka letošnjega leta v državo prispelo več kot 130.000 ljudi, v enakem obdobju lani pa približno 68.200.

Neformalno skupino sredozemskih držav članic EU sestavlja devet držav – Ciper, Francija, Italija, Hrvaška, Grčija, Malta, Portugalska, Španija in Slovenija. Slovenija, ki se je skupini tako kot Hrvaška pridružila pred dvema letoma, se vrha voditeljev EU Med9 udeležuje tretjič.

Poleg vprašanja migracij so voditelji skupine med drugim razpravljali tudi o podnebnih spremembah in širitvi EU. V luči tega je Golob izpostavil potrebo po povečanju solidarnostnega sklada za soočanje s posledicami naravnih nesreč.

Kot je še dejal, je tudi pri vprašanju širitve EU ključna enotnost stališča članic, ki mora biti prav tako podprto z denarjem. Po njegovih besedah bodo namreč le tako pokazali, da mislijo resno. “Mi iz sredozemskega območja držimo skupaj in tako bo tudi v prihodnje,” je poudaril in ocenil, da je to edina pot naprej.

Italija s predlogom za spremembo evropskega pakta o migracijah

Italija želi spremeniti evropski pakt o migracijah in azilu, o katerem se države članice EU še pogajajo, tako da bi ladje nevladnih organizacij, ki v Sredozemskem morju rešujejo prebežnike, te prepeljale v svoje države, je dejala Meloni. Notranji ministri EU so v četrtek poskušali doseči dogovora o t. i. krizni uredbi, ki je del pakta o migracijah in azilu. Dogovor o njej bi lahko privedel tudi do nadaljevanja pogajanj o celotnem paktu, a v četrtek to še ni uspelo.

Glede na poročanje italijanskih medijev so ministri zavrnili italijansko dopolnilo k paktu na to temo, ki jo je nato danes novinarjem na Malti predstavila Meloni. Rim je po njenih besedah predlagal, da je “za sprejem prebežnikov na ladji nevladnih organizacij odgovorna država, pod zastavo katere pluje ladja”.

Italija naj bi predlog podala po tem, ko je svojega na temo statusa nevladnih organizacij podala Nemčija. Podrobnosti o vsebini predloga Berlina sicer niso znani, vendar pa mu je Italija nasprotovala. Meloni je danes nemški predlog označila za “korak nazaj”. “Ne da se igrati solidarnosti z mejami drugih držav,” je dodala.

Pogovori so v četrtek potekali za zaprtimi vrati, a Italija naj bi po drugi strani na četrtkovem srečanju želela, da ladje za reševanje prebežnikov obravnavajo kot tihotapce ljudi, pri čemer pa naj ne bi uspela.

V Rimu sedaj pravijo, da Italija potrebuje več časa za preučitev zadnjega predloga besedila, čeprav je komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson napovedala, da za dogovor potrebujejo le še nekaj dni.

Migracije zaposlujejo tudi voditelje deveterice sredozemskih držav na današnjem srečanju na Malti, ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Robert Golob.

Kot je vlada ob njegovem obisku zapisala na omrežju X so migracije “vseevropski problem in terjajo celovit evropski pristop”. “Nobena država ga ne bo mogla rešiti sama. Pomemben je tudi dialog s tretjimi tranzitnimi državami in južnim sosedstvom ter boj proti tihotapcem,” so dodali.

V luči okrepljenega vala, s katerim se v zadnjem letu sooča zlasti Italija, je Meloni že pred današnjim vrhom voditeljem poslala pismo s pozivom k oblikovanju skupnega stališča za učinkovitejše soočanje z migracijami.

Po podatkih notranjega ministrstva v Rimu je od začetka letošnjega leta v Italijo prispelo več kot 130.000 ljudi z v enakem obdobju lani pa približno 68.200.