Italijanski riž ima novega sovražnika, znašel se je na udaru plamencev

Italijanske pridelovalce riža pesti neobičajna tegoba. Pridelek jim uničujejo plamenci. Kot piše Associated Press, so jate teh vizualno čudovitih ptic pritegnila poplavljena riževa polja v provinci Ferrara na severovzhodu Italije.

Plamencev sicer rastoči riž nič kaj ne mika. Dolgonoge ptice z nogami brskajo po poplavljeni zemlji in s kljuni v plitvi vodi lovijo mehkužce, alge in žuželke. A pri tem razkopljejo zemljo in riž postane kolateralna škoda.

Kmetje so po pisanju AP začeli svoja riževa polja stražiti in ptice preganjati s hrupom. Trobijo s tovornjaki, udarjajo po sodih in celo streljajo z manjšimi plinskimi topovi. A hrup plamence prežene le do naslednjega riževega polja, kjer se zgodba ponovi.

Za seboj pustijo precejšnje uničenje. Kmet iz kraja Jolanda di Savoia Enrico Fabbri je za AP dejal, da je obupan, saj je na nekaterih svojih poljih zabeležil kar 90-odstotne izgube riža. "To so nove stvari, ki se še nikoli niso zgodile," je dejal.

Plamenci doslej v te kraje niso zahajali. Po pisanju AP bi lahko v okolico Ferrare prišli iz rezervata ob obali Jadranskega morja in izliva reke Pad. Kot je za omenjeni medij dejal ornitolog Roberto Tinarelli, so te ptice tam začele gnezditi po letu 2000, ko so zaradi suše v južni Španiji iskale nova gnezdišča. Pred tem so se zadrževale le ob jezerih severne Afrike, v delih Španije in Francije. Zaenkrat še ni znano, zakaj so plamenci z italijanske obale začeli hrano iskati na riževih poljih v notranjosti države.

Še en italijanski pridelovalec riža Massimo Piva je za AP dejal, da morajo odgovore na to težavo najti pri tistih, ki se morajo z njo spopasti. "Z okoljskega vidika je vse to lepo, vendar ne smemo pozabiti, da je gojenje riža ena najdražjih ekstenzivnih kultur. So lepe živali in to je njihov način gibanja ter obnašanja, a težava je, kako čim bolj omejiti njihovo prisotnost," je dodal.

Ornitolog Tinarelli predlaga več rešitev za odganjanje plamencev, ki bi bile do ptic bolj prijazne. Riževa polja bi kmetje lahko obdali z visokimi drevesi in živo mejo, lahko pa bi tudi zmanjšali nivo vode na poljih. Predlaga, da bi bila voda na poljih visoka le od 5 do 10 centimetrov, in ne 30 centimetrov, kot je sedaj v navadi. "To bi zadostovalo za rast riža, vendar bi bilo vsekakor manj privlačno za plamence," je sklenil.