Menu Item
Italijanski senat je potrdil vladni predlog ustavne reforme, ki predvideva spremembe pri izbiri predsednika vlade. Mandata za sestavo vlade ne bi več podeljeval predsednik države, temveč bi bila funkcija voljena neposredno na volitvah. Gre za prvi korak na poti potrjevanja predloga, za katerega vlada zaenkrat nima potrebne večine, opozicija pa mu ostro nasprotuje, poročajo tuje tiskovne agencije. Reforma je od končne potrditve sicer še precej oddaljena. Ob tem je tamkajšnji parlament potrdil tudi zakon o krepitvi avtonomij dežel, med katerimi je tudi Furlanija – Julijska krajina, kjer živi slovenska manjšina. Mnogi opozarjajo, da bodo revnejši deli Italije s tem postavljeni v še bolj deprivilegiran položaj, saj bodo iz državne blagajne prejeli manj denarja.
Reforma predvideva, da mandata za sestavo vlade mandata v prihodnje ne bi več podeljeval predsednik države, temveč bi premierja za pet let neposredno izvolili na volitvah. Obenem bi zmagovalni stranki dodelili 55-odstotno večino tako v poslanski zbornici kot senatu, četudi ne bi prejela absolutne večine glasov.
Vlada spremembe opisuje kot boj proti kronični nestabilnosti italijanske vlade – od konca druge svetovne vojne je državo vodilo že skoraj 70 različnih vladnih ekip. Premierka Giorgia Meloni je v torek predlog na omrežju X označila za prvi korak naprej pri utrjevanju demokracije.
Kljub širšemu strinjanju, da je treba politični sistem reformirati, je predlog vlade v opoziciji deležen ostrih kritik. Bojijo se, da bi tako parlamentu kot predsedniku odvzel pomembna pooblastila.
Vodja opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein je v torek na protestu opozicijskih strank v Rimu menila, da bi reforma vladno strukturo v državi obrnila na glavo in oblast skoncentrirala v eni sami osebi. Med potrjevanjem v senatu pa so člani opozicije protestno v zrak dvigali izvode ustave.
Do končne potrditve reforme nekaj časa
Reforma je sicer še precej oddaljena od morebitne dokončne potrditve. Vsakršno spremembo ustave morata namreč dvakrat potrditi tako poslanska zbornica kot senat, med vsakim glasovanjem pa morajo miniti najmanj trije meseci.
Če na zadnjih dveh glasovanjih predlog ni potrjen z dvotretjinsko večino, je potreben razpis referenduma, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP. Vlada, ki jo vodijo skrajno desni Bratje Italije, zaenkrat tovrstne večine nima. Predlog volilne reforme je denimo v petek v 205-članskem senatu prejel 109 glasov podpore.
Spremembe ustave se je nazadnje leta 2016 loteval tedanji premier Matteo Renzi, a je referendum na to temo padel, Renzi pa se je moral s položaja posloviti.
Dokončno potrdili zakon o krepitvi avtonomij dežel
Italijanski parlament je danes po maratonski seji dokončno potrdil zakon o krepitvi avtonomij dežel, ki deželam brez posebnega statusa daje več pristojnosti. Po mnenju nasprotnikov bo ukrep le še povečal razlike med bogatejšim severom in revnejšim jugom Italije.
Zadnja obravnava predloga je v poslanski zbornici trajala vso noč, na koncu pa so poslanci zakon sprejeli s 172 glasovi za in 99 proti, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. “Več avtonomije, več kohezije, več subsidiarnosti,” je kot tri temelje novega zakona po glasovanju izpostavila premierka Meloni, ki je v izjavi na omrežju X menila, da gre za “korak naprej za izgradnjo močnejše in pravičnejše Italije”.
Zakon deželam brez posebnega statusa podeljuje pristojnosti na več področjih, ki so bila doslej v rokah države. Med njimi so zdravstvo, izobraževanje, šport, okolje, energija, promet, kultura in zunanja trgovina. Dežele bodo lahko zase obdržale tudi večji del dohodnine in davka na dodano vrednost.
Avtonomijo in poseben status ima sicer pet dežel – Furlanija – Julijska krajina, kjer živi slovenska narodna skupnost, Tridentinsko-Zgornje Poadižje, Dolina Aoste, Sicilija in Sardinija. Reforma zadeva ostalih 15 dežel.
Revnejše dežele na jugu Italije se bojijo, da bodo zaradi reforme iz državne blagajne dobivale manj sredstev kot doslej, saj bodo v prihodnje vse bolj odvisne od lastnih virov, s čimer bi ta območja še dodatno zaostala za tradicionalno bolj razvitim severom. Do spremembe je močno kritična opozicija, češ da bi reforma povečala razlike med bogatim severom in revnim jugom Italije, na kocki pa da je tudi enotnost države.
Gre sicer le za eno od reform vlade premierke Meloni, ki dviga prah med nasprotniki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!