Menu Item
Evropska komisija je danes v sklopu decembrskega svežnja odločitev v postopkih zaradi kršitve obveznosti s področja izvajanja pravnega reda EU izrekla tudi več opominov Sloveniji. Med drugim je Slovenijo opozorila na področjih poenostavitev pri priznavanju poklicnih kvalifikacij in privabljanju strokovnjakov iz tretjih držav.
V Bruslju so tako z uradnim opominom začeli postopek za ugotavljanje kršitev proti Sloveniji, ker po oceni komisije ne upošteva pravil EU o poklicnih kvalifikacijah na podlagi direktive iz leta 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
Poleg tega so se za enak korak odločili še v primerih Bolgarije, Češke, Danske, Nemčije, Irske, Grčije, Španije, Francije, Italije, Cipra, Latvije, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Romunije, Finske in Švedske.
Cilj direktive je strokovnjakom olajševati začasno ali občasno opravljanje storitev v različnih državah članicah, hkrati pa zagotavljati varstvo potrošnikov in državljanov, so v sporočilu za javnost pojasnili v Evropski komisiji.
V izjemnih primerih lahko članice pri poklicih, ki so povezani z javnim zdravjem in varnostjo, pred odobritvijo opravljanja storitev preverijo kvalifikacije. Taka predhodna preverjanja lahko precej odložijo začetek dejavnosti in so zato po pojasnilih komisije dovoljena le pod strogimi pogoji, še posebej, če bi pomanjkanje takih poklicnih kvalifikacij lahko resno škodovalo zdravju ali varnosti prejemnika storitve.
Komisija meni, da omenjenih 22 članic neupravičeno zahteva predhodna preverjanja za več poklicev, ki ne izpolnjujejo pogojev za taka preverjanja, in sicer predvsem na treh pomembnih področjih – gradbeništvo, transportne in poslovne storitve.
Slovenija in ostale opomnjene članice imajo zdaj dva meseca, da se odzovejo in odpravijo pomanjkljivosti. Če ne bo zadovoljivega odziva, lahko komisija nato izda drugi opomin.
Drugi opomin je medtem Slovenija skupaj s Hrvaško, Poljsko in Švedsko dobila, ker ni pravočasno prenesla direktive o modri karti iz leta 2021. Ta določa pogoje za vstop in prebivanje visoko usposobljenih državljanov tretjih držav, ki prihajajo v EU, da bi tukaj živeli in delali.
Uvaja tudi učinkovitejša pravila za privabljanje visoko usposobljenega kadra v EU. Med temi pravili so prožnejši pogoji za sprejem, večje pravice in možnost lažjega gibanja in dela med članicami EU. Države EU, z izjemo Danske in Irske, ki imata na tem področju izjemi, so morale direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti do 18. novembra 2023.
Omenjene članice imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo in sprejmejo potrebne ukrepe, sicer se komisija lahko odloči, da zadeve predloži Sodišču EU.
Samo Slovenija prejela uradni opomin o pristaniških storitvah
Samo Slovenija je medtem prejela dodaten uradni opomin, ker po oceni komisije ne upošteva člena dela uredbe o pristaniških storitvah, ki od članic zahteva, da vzpostavijo učinkovit in neodvisen sistem za obravnavo pritožb in preprečevanje nasprotij interesov med administrativnimi organi pristanišč in izvajalci storitev.
Slovenija je po začetku postopka za ugotavljanje kršitev pri prenosu te uredbe leta 2021 po pojasnilih Bruslja sicer izpolnila del svojih obveznosti, še vedno pa naj slovenski organ za obravnavo pritožb ne bi izpolnjeval potrebnih zahtev. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ponudila zadovoljivega odziva, se lahko komisija odloči za drugi opomin.
Drugi opomin je medtem Slovenija skupaj s Češko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Ciprom, Luksemburgom, Avstrijo, Poljsko in Portugalsko prejela, ker ni imenovala pristojnih organov za izvajanje akta o upravljanju podatkov oz. ni dokazala, da je imenovani organ res pooblaščen za izvajanje opredeljenih nalog. Akt o upravljanju podatkov sicer olajšuje souporabo podatkov med sektorji in članicami EU v korist posameznikov in podjetij. Določa tudi pravila za nevtralnost posrednikov podatkov, ki povezujejo posameznike in podjetja z uporabniki podatkov.
Komisija je omenjeni deseterici članic maja že poslala prve opomine. Medtem ko so nekatere članice komisijo obvestile o imenovanju pristojnih organov, pa jih po oceni Bruslja nobena ni v celoti pooblastila za ukrepanje in izvajanje akta o upravljanju podatkov. Če omenjene članice v dveh mesecih ne bodo sprejele potrebnih ukrepov, se lahko odloči, da zadeve predloži Sodišču EU.
Slovenija je medtem omenjena tudi v sproženem postopku proti Združenemu kraljestvu kot nekdanji članici EU. Komisija se je za postopek proti tej po novem tretji državi odločila, ker ta ni prekinila še vedno veljavnih dvostranskih investicijskih pogodb z Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Litvo, Poljsko in Slovenijo. Komisija je namreč prepričana, da se tovrstne investicijske pogodbe, v preteklosti sklenjene med članicami EU, prekrivajo s pravom unije in so z njim v nasprotju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!