Iz Kenije v Nemčijo: kako organi revnih ljudi končajo v telesih bogatih

Dvaindvajsetletni Kenijec Amon Kipruto Mely je nekega dne prejel ponudbo, ki mu je obljubljala hiter in enostaven zaslužek. Prijatelj mu je namreč dejal, da lahko s prodajo ledvice zasluži 6.000 ameriških dolarjev (slabih 5.300 evrov), Amon pa je verjel, da si bo z zaslužkom od prodaje ledvic lahko ustvaril novo in boljše življenje.
Čeprav je sprva mislil, da mu je dobra priložnost v naročje padla z neba, je kmalu spoznal, da se je ujel v temno mrežo izkoriščanja, obupa in obžalovanja, izsledke poročila povzema portal Deutsche Welle (DW).

Gre za poročilo, ki je rezultat večmesečne skupne preiskave treh nemških medijev – Der Spiegel, ZDF in DW –, ki so sledili potem prodajalcev in kupcev organov, analizirali dokumente, govorili z žvižgači in zdravstvenimi delavci ter razkrili, kako mednarodna mreža, ki svoje lovke razteza vse od bolnišnice v Keniji do skrivnostne agencije v Nemčiji, izkorišča ranljive ljudi na obeh koncih: mlade, ki so v hudi finančni stiski, in starejše, ki so v obupu potrebovali organ in presaditev.

Kako se je vse začelo?

Amon je bil v Keniji predstavljen posredniku, ki je organiziral prevoz v bolnišnico Mediheal v mestu Eldoret na zahodu Kenije. Tam so ga, kot pravi, sprejeli indijski zdravniki in mu izročili dokumente v angleščini — jeziku, ki ga ni razumel. Po njegovih besedah ga nihče ni seznanil z morebitnimi zdravstvenimi tveganji. "Nič mi niso razložili. Tisti, ki me je pripeljal, je pokazal na ljudi okoli naju in rekel: 'Poglej, vsi so darovali in že spet hodijo v službo,'" je za DW povedal Amon.
Po operaciji je namesto obljubljenih 6.000 dolarjev prejel le 4.000 dolarjev, s katerimi si je kupil telefon in avtomobil, ki pa se je kmalu pokvaril. Hitro pa se je slabšalo tudi njegovo zdravstveno stanje. Začelo se mu je vrteti, postal je šibak, ko je omedlel doma, pa ga je njegova mati Leah Metto pospremila v bolnišnico, kjer je izvedela, da je njen sin prodal ledvico.

Amonova zgodba žal ni osamljen primer. Willis Okumu, raziskovalec organiziranega kriminala z Nairobijskega inštituta za varnostne študije v Afriki, je govoril z več mladimi moškimi, ki so mu povedali, da so prodali svoje ledvice. "To je zagotovo organiziran kriminal," je povedal in ocenil, da naj bi ledvico zgolj v kenijskem mestu Oyugisu prodalo do sto mladih moških, mnogi med njimi pa se zdaj spopadajo z zdravstvenimi težavami, depresijo in psihičnimi travmami.

"Ne verjamem, da bodo dočakali 60 let," je dodal Okumu, čigar raziskava na to temo je bila januarja letos objavljena v okviru projekta Enact, ki ga izvaja Interpol.

Podpisali dokumente, ki jih niso razumeli

DW je z obljubo o nerazkritju identitete govoril s štirimi mladimi moškimi iz Oyugisa, ki pravijo, da so svoje ledvice prodali za vsega 2.000 dolarjev. Povedali so, da so jih po operaciji v bolnišnici Mediheal v Eldoretu posredniki nagovarjali, naj poiščejo nove darovalce, za vsakega novega darovalca pa naj bi prejeli 400 dolarjev provizije.
"Obstaja pravna siva cona, ki jo ta združba izkorišča," je pojasnil Okumu in dodal, da ne obstaja noben specifični zakon, ki bi izrecno prepovedoval, da za denar daruješ ledvico, zato posameznikov, ki so vpleteni v to mrežo izkoriščanja, tudi ne morejo kazensko preganjati.

Po kenijski zakonodaji so donacije organov namreč dovoljene sorodnikom ali iz nesebičnih razlogov. Za DW je pod pogojem anonimnosti spregovoril nekdanji dolgoletni zaposleni v bolnišnici Mediheal in razkril, da naj bi se kupovanje in prodajanje organov tam začelo že pred leti. Sprva so bili prejemniki iz Somalije, darovalci pa iz Kenije. Toda leta 2022 so začeli prihajati prejemniki iz Izraela, od leta 2024 pa tudi iz Nemčije. Darovalce za te dobro plačane operacije naj bi pripeljali tudi iz držav, kot so Azerbajdžan, Kazahstan ali Pakistan.

Vsi darovalci naj bi bili ob tem primorani podpisati dokumente, v katerih so zatrdili, da so sorodniki prejemnikov ter da soglašajo z odvzemom ledvice, ne da bi jih kdo seznanil z možnimi zdravstvenimi tveganji. Prejemnikov seveda niso nikoli srečali ter jih tudi niso osebno poznali. Mnogi darovalci naj ne bi bili niti dovolj stari za tak poseg. "Zaradi jezikovne ovire so dokument brez vednosti vsebine podpisali," je za DW dejal neimenovani zaposleni.

Odkar so se prejemniki zamenjali s Somalcev na Izraelce in Nemce, je posel zacvetel. Vsak prejemnik naj bi za ledvico plačal do 200.000 dolarjev, kar naj bi nemškim medijem potrdili tudi zunanji viri.

Nekdanji zaposleni v omenjeni bolnišnici pa je za DW povedal, da je bila za pridobivanje mednarodnih darovalcev in prejemnikov zadolžena agencija z imenom MedLead. Ta na svoji spletni strani navaja, da v 30 dneh zagotovijo donacijo ledvice, in sicer "v skladu z zakonodajo o darovanju organov".

Na njihovi spletni strani so objavljeni tudi številni zapisi ljudi, ki naj bi uspešno prestali operacijo ter so se agenciji zahvalili za pomoč pri pridobitvi nove ledvice.

V enem izmed zadnjih videoposnetkov, objavljenih na njihovi spletni strani, o svoji izkušnji spregovori 57-letna Sabine Fischer-Kugler iz nemškega Gunzenhausna, ki že 40 let trpi zaradi bolezni ledvic. Ko ji je prva presajena ledvica prenehala delovati, je obupano iskala drugo možnost. A čakalne dobe za novo ledvico v Nemčiji so dolge in lahko trajajo od osem do deset let. V Nemčiji so za presaditve dovoljene le ledvice umrlih oseb, ki so za darovanje izrecno podale soglasje, število darovalcev pa močno zaostaja za več kot 10.000 bolniki, ki čakajo na ledvico, piše DW.
Sabine Fischer-Kugler je za medij povedala, da je svojega darovalca le bežno spoznala, šlo naj bi za 24-letnega moškega iz Azerbajdžana. Pogodba je navajala, da darovalec za ledvico ni bil plačan, a sama je MedLeadu plačala med 100.000 in 200.000 dolarjev. "Morda sem nekoliko sebična, ker sem si res želela to ledvico, in najpomembnejše, pogodba je bila videti v redu. A jasno je, da nekaj pri vsem tem ni v redu," je priznala.

Po nemški zakonodaji je plačilo za organ nezakonito, kršiteljem pa grozi do pet let zapora.

Za podjetjem stoji izraelski državljan Robert Špolanski, ki je bil že leta 2016 obtožen, da sodeluje z Borisom Wolfmanom v "večjem številu presaditev ledvic" v Šrilanki, Turčiji, na Filipinih in Tajskem. Špolanski je za tri nemške medije, ki so raziskovali zgodbo, zanikal kakršnokoli povezavo z Wolfmanom. V podjetju MedLead pa so zatrdili, da niso vpleteni v iskanje darovalcev.

Leta 2023 je kenijsko ministrstvo za zdravje naročilo preiskavo bolnišnice Mediheal, ki je pokazala, da darovalci in prejemniki organov pogosto niso bili v sorodu. Opravljali so se tudi visoko tvegani posegi — med drugim pri bolnikih z rakom in pri zelo ostarelih. Skoraj vsi posegi so bili plačani z gotovino. V poročilu je bilo priporočeno, da "morajo pristojni organi preiskati očitke o trgovini z organi". Kljub resnim ugotovitvam poročilo ni bilo nikoli objavljeno, niti niso bili sprejeti nobeni ukrepi.