Iz muzeja v Kairu izginila neprecenljiva faraonova zapestnica

Egiptovske oblasti iščejo 3.000 let staro zlato zapestnico, ki je nekoč pripadala faraonu, a je izginila iz Egiptovskega muzeja v Kairu. Po navedbah egiptovskega ministrstva za turizem in starine je bila zlata zapestnica, okrašena s kroglico iz lapisa, nazadnje videna v restavratorskem laboratoriju muzeja na trgu Tahrir. Zadevo so predali policiji in tožilstvu, so še dodali.

Slika zapestnice je bila razposlana vsem letališčem, pristaniščem in kopenskim mejnim prehodom v državi "kot preventivni ukrep za preprečevanje poskusov tihotapljenja". Direktor muzeja je pojasnil, da nekatere fotografije zapestnice, ki krožijo po spletu, ne prikazujejo pogrešanega predmeta, temveč drugo zapestnico, ki je trenutno razstavljena v muzeju.

Zapestnica neprecenljive vrednosti je pripadala faraonu Amenemopu iz obdobja približno 1076–723 pr. n. št. Po podatkih spletne strani muzeja je bil Amenemope "slabo poznan, a zanimiv vladar iz 21. dinastije", ki je bil sprva pokopan v skromni grobnici z eno samo sobo v kraljevi nekropoli v Tanisu, na vzhodnem območju delte Nila.

Nekaj let po pokopu so njegovo truplo premestili, da bi ležalo poleg Psusennesa I., enega najmogočnejših vladarjev tistega časa. Njegovo grobnico so odkrili leta 1940.

Christos Tsirogiannis, forenzični arheolog z Univerze v Cambridgeu, ki se ukvarja z raziskovanjem mednarodnih mrež za tihotapljenje umetnin in starin, pravi, da izginotje zapestnice ni presenečenje, glede na ogromno povpraševanje po starinah.

Po njegovih besedah obstaja več mogočih scenarijev za njeno izginotje. "Prva možnost je, da je bila ukradena in pretihotapljena iz države, kar pomeni, da se bo slej ko prej pojavila – bodisi na kateri od spletnih platform, v galeriji trgovca ali na dražbi," je dejal za CNN. V takem primeru bo zapestnico spremljala "ponarejena zgodovina izvora".

Po drugem scenariju pa bi lahko bila zapestnica pretopljena v zlato. To bi sicer prineslo manjši dobiček, pojasnjuje Tsirogiannis, a bi se tako bistveno zmanjšalo tveganje, da bi jo prepoznali.

Zapestnica bi lahko končala tudi v zasebni zbirki. "Zbiratelj bi vedel, da je ukradena, a bi jo vseeno obdržal," pravi Tsirogiannis.

"Obstaja tui možnost, da bo nepridiprav zapestnico vrnil ali pa da jo najdejo v bližini muzeja," je dodal. "Takšni primeri so se že zgodili v preteklosti, še posebej med arabsko pomladjo v Egiptu, ko so bili nekateri predmeti, odtujeni iz muzejev, nekaj dni kasneje najdeni na vrtu ali puščeni pred muzejem."

Egipt se že dolgo sooča z nezakonito trgovino s starinami. Lani so egiptovske oblasti aretirale dva moška, ki sta poskušala ukrasti na stotine starin z morskega dna. Predmete sta pobirala iz morskega dna v zalivu Abu Qir, blizu Aleksandrije. Ob aretaciji sta priznala, da sta načrtovala preprodajo.