Menu Item
Znanstveniki opozarjajo na ekološko katastrofo v Aziji. Kaspijsko jezero, največje celinsko vodno telo na svetu, se zadnjih 20 let vztrajno krči. Stroko pa skrbi, da se zaradi globalnega segrevanja bližamo točki, ko ne bo več vrnitve.
Kaspijsko jezero, ki ga zaradi velikosti in pomembnosti že od antične zgodovine imenujejo morje, se vztrajno krči.
Gladina jezera upada že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, a se je proces pospešil od leta 2005, je dejal znanstvenik z nemške univerze v Bremnu Matthias Prange. “Ker se svet vse bolj segreva, se bo gladina drastično znižala,” je komentiral za ameriški CNN. Ena od napovedi, pri kateri je sodeloval, predvideva, da se bo gladina do konca stoletja znižala za 8 do 18 metrov, njegova površina pa med 23 in 34 odstotkov.
Druga študija pa napoveduje, da bi se do leta 2100 gladina lahko znižala do 30 metrov. Prange meni, da se največje celinsko vodno telo na svetu zaradi globalnega segrevanja bliža točki, ko ne bo več vrnitve.
Tudi po bolj optimističnih scenarijih bi lahko plitvejši del na severu jezera – v okolici Kazahstana – popolnoma izginil, je prepričana profesorica britanske univerze Reading in soavtorica študije Joy Singarayer.
Glavni krivci za nižanje gladine so povečano izhlapevanje, povezano s podnebnimi spremembami (temperature so vse višje, količina padavin se na tem območju manjša), prekomerno črpanje, gradnja jezov – samo Rusija je zgradila 40 jezov, še 18 jih načrtuje – in onesnaževanje ter preusmerjanje vode iz reke Volge za namakanje, ki v Kaspijsko jezero prinaša okoli 80 odstotkov vse vode.
Izginjajo ogrožene živalske vrste
Spremembe dotoka vod v Kaspijsko jezero bodo ogrozile zaščitene obalne ekosisteme, kot so mokrišča v delti Volge in na iranski obali morja. Zaradi višjih temperatur in sprememb nanosov sedimentov bodo po napovedih znanstvenikov lahko nastala območja z manjšo vsebnostjo kisika, kar bo ogrozilo svojevrsten ekosistem, ki se je razvijal milijone let. “To je velika kriza, za katero skoraj nihče ne ve,” pa je komentiral paleontolog Frank Wesselingh.
Po besedah kazahstanske biologinje Assel Baimukanova so razmere že zdaj pogubne za edinstven ekosistem v jezeru, kjer živi na stotine živalskih vrst, vključno z divjimi jesetri, iz katerih se pridobiva 90 odstotkov svetovnega kaviarja.
Zaradi izjemne izoliranosti so se na območju skozi stoletja razvila “nenavadna bitja”, kot so divji petelini. V velikih težavah so tudi kaspijski tjulnji, ogroženi morski sesalci, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Njihova mrestišča, ki so v plitvejšem severovzhodnem delu jezera, se spreminjajo in izginjajo.
V skrbeh so tudi ladjarji. Pristanišča morajo zaradi nižanja gladine vode vse bolj poglabljati dna.
Geopolitične razsežnosti
Krčenje jezera, ki predstavlja ključno prometno povezavo, ima velik vpliv tudi na gospodarstvo petih držav, ki si jezero delijo: Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija in Turkmenistan. Te države so odvisne od ribolova, kmetijstva, turizma in pitne vode, pa tudi od želenih zalog nafte in plina.
Nižanje gladine Kaspijskega jezera bi lahko imelo tudi geopolitične posledice v regiji. Politični analitiki svarijo, da bi tekma “za več vodnih površin” lahko zaostrila odnose med petimi državami, lahko nastanejo tudi spori v povezavi z zalogo nafte in plina ter prerazporeditve ribolovnih območij. Države, ki so konvencijo o pravnem statusu jezera podpisale leta 2018, se zadnja leta znova intenzivneje pogajajo o določitvi novih pomorskih mej.
Po besedah političnega analitika iz Teherana Valija Kalejija morajo države nujno morajo ukrepati, če se želijo izogniti katastrofi. “Nobenega zagotovila ni, da se bo Kaspijsko jezero povrnilo v prvotno stanje, a lahko preprečijo nadalnjo krčenje,” je dejal in priznal, da za nastalo krizo ni preprostih rešitev, piše CNN.
Človeštvo plačuje strašno visoko ceno zaradi neukrepanja glede globalnega segrevanja, čas, da bi popravili smer in se izognili podnebni katastrofi, pa se izteka, je danes ob objavi novega poročila Programa ZN za okolje o vrzelih v emisijah toplogrednih plinov dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Ob tem je države znova pozval k ukrepanju.
Kot izhaja iz danes objavljenega poročila Programa ZN za okolje (UNEP), bo naslednje desetletje ključnega pomena v boju proti podnebnih spremembam, sicer bo kakršno koli upanje za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija izgubljeno, poročajo tuje tiskovne agencije.
Trenutni tempo podnebnih ukrepov bi lahko privedel do dviga globalne temperature za 3,1 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo še v tem stoletju. Če bi države uresničile trenutne obljube o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, pa bi se globalna temperatura dvignila za 2,6 stopinje Celzija, kar je glede na ugotovitve poročila še vedno “uničujoč scenarij za človeštvo”. Vir STA
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje