Menu Item
Iz Sahare v začetku septembra poročajo o nenavadnih vremenskih razmerah – zelo visoki vlažnosti in obilnih padavinah, ki so nekatere predele, ki sodijo med najbolj suha na planetu, spremenile v jezera. Ponekod po puščavi bi lahko občasno deževalo vse do konca meseca. O tem, za kako izjemen dogodek gre, ali bo vplival tudi na vreme pri nas, kako je povezan z orkani in kaj ga je povzročilo, smo se pogovarjali s klimatologom agencije za okolje Gregorjem Vertačnikom.
Meteorološka jesen se je v največji vroči puščavi na svetu, ki obsega večji del severne Afrike, začela precej neobičajno.
Že konec avgusta je pozornost strokovnjakov za vreme in podnebje pritegnilo veliko območje zelo vlažnega zraka, ki se je pomaknilo globoko na območje Sahare. Nastajale so plohe in nevihte, ponekod je padlo – za tamkajšnje razmere – ogromno dežja. Marsikje so dolga leta presušene struge oživele, sredi peščenih sipin so nastala jezera.
V 12 urah padlo več dežja kot povprečno v celotnem letu
“Odstopanja so zelo velika zlasti na območjih, kjer je dežja po navadi zelo malo, le nekaj milimetrov na leto,” pojasni klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik in opozori na južni in osrednji del Alžirije: “Na postaji v In Salahu, ki je eden večjih krajev v osrednji Alžiriji, je 6. septembra v samo 12 urah padlo 16 milimetrov dežja. To presega letno povprečje, ki znaša 14 milimetrov padavin.”
Dolgoletno septembrsko povprečje je medtem 1,4 milimetra, kar pomeni, da je v polovici dneva padlo za več kot desetkratnik povprečne količine padavin za ves mesec.
Tudi bolj južno, kjer je podobno suho, so merilna mesta izmerila od 10 do 20 milimetrov dežja v 12 urah. Na zelo neobičajne vremenske razmere kaže tudi relativna vlažnost, ki je konec avgusta v enem dnevu poskočila z okoli 15 na 100 odstotkov, temperature pa so ob nalivu padle z običajnih več kot 40 na 24 stopinj Celzija.
Vertačnik ob tem spomni, da je v zadnjih dneh obilno deževalo tudi na severu Alžirije in ob meji z Marokom, kjer je ponekod padlo tudi več kot 50 milimetrov dežja v enem dnevu. To je sprožilo uničujoče poplave, v Maroku je umrlo najmanj 11 ljudi.
Po besedah klimatologa je glavnina dogodka že mimo. “Po trenutnih napovedih pa se bodo v naslednjih desetih dneh, morda celo do konca meseca, v osrednjem in zahodnem delu Sahare še pojavljale plohe, ki bodo marsikje nenavadno obilne za tisto območje.”
Bo puščava ozelenela?
V večjem delu Sahare sicer ne pade niti 10 milimetrov dežja na leto. Le tu in tam uspevajo posamezne manjše rastline, kar pomeni, da je na splošno presuho, da bi puščava ozelenela, meni sogovornik.
“Lahko pa vsaj kratkotrajno to vpliva tudi na vreme kar daleč stran od Sahare, denimo tudi nad južnim delom Evrope.” Zanimalo nas je, ali to vključuje tudi naše kraje in kakšen bi bil lahko vpliv.
Kot pojasnjuje klimatolog, je zdaj v Sahari manj vroče, kot bi bilo sicer, zato se spremeni temperaturna razlika med jugom Evrope in Afriko, kar lahko vpliva tudi na vreme pri nas. “Je pa težko reči, kako zelo intenzivno in v katero smer.”
Kaj je povzročilo to nenavadno deževje
Vzrok za izjemen vremenski dogodek je po Vertačnikovih besedah velik balon zelo vlažnega zraka, ki je prišel na to vroče puščavsko območje iz osrednjega dela Afrike, delno pa tudi iznad Atlantskega oceana.
Na tropskem območju okoli ekvatorja imamo sicer običajno čez leto pas, ki se imenuje intertropska konvergenčna cona (ITCZ). “To je območje stekanja pasatov z južne in severne poloble, ki pihajo v smeri od severovzhoda proti jugozahodu na severni polobli in od jugovzhoda proti severozahodu na južni polobli,” razlaga klimatolog.
Na tem območju ni močnih vetrov, so pa obilne padavine. ITCZ čez leto sledi navidezni poti sonca – kjer je sonce najvišje na nebu, tam blizu je ta pas.
Ko je torej pri nas poletje, se ta cona pomakne severno od ekvatorja in običajno namoči območje Sahela, kjer so te padavine ključne. Če izostanejo, namreč lahko pride do zelo hude suše.
Letos pa se je to vlažno območje ITCZ pomaknilo še bolj severno, po besedah Vertačnika tudi za 100 do 200 kilometrov. “Zato je bilo deževje obilnejše, zlasti julij in avgust sta bila zelo namočena. In prav iz tega dela je zelo vlažna zračna masa prišla tudi nad precejšen del Sahare in sprožila te prej omenjene obilne padavine.”
V zadnjih letih več takih dogodkov, letošnji še posebej izrazit
Sogovornika smo vprašali tudi, kako izjemen je bil dogodek v zgodovinskem merilu in ali jih bo ob vztrajnem segrevanju planeta še več.
Opozoril je, da so podatki za velik del Sahare skopi, zato je o trendih težko natančneje govoriti. “Kaže pa, da je šlo dogodek z nekajdesetletno povratno dobo, vsaj v podnebju zadnjih desetletij.” Podoben dogodek je bil že v letih 2018 in 2019, ko je bila Sahara že sorazmerno “namočena”, vendar kaže, da je bil letos ta dogodek veliko bolj izrazit.
Eden od dejavnikov je po besedah Vertačnika tudi zelo toplo Sredozemsko morje in severni Atlantik. Višje temperature na tem območju nekako “potegnejo” ITCZ bolj proti severu in s tem zvišajo verjetnost za padavine zlasti v južnem delu Sahare.
“Zagotovo gre letos tudi za notranjo spremenljivost, torej tudi za slučajnost. Se pa utegneta z globalnim segrevanjem v prihodnosti intenzivnost in pogostost takšnih situacij povečati,” je še ocenil.
Dež nad Saharo vpliva tudi na orkane nad Ameriko
Letošnje dogajanje nad največjim vročim puščavskim območjem na svetu pa ne bo vplivalo le na vreme v Evropi. Sredina septembra je namreč po navadi tudi vrhunec sezone orkanov v Atlantiku. Za tokratno so napovedovali, da bo izjemno aktivna, a za zdaj se ta pričakovanja niso uresničila.
“Sicer se je začelo precej aktivno v juliju in začetku avgusta, potem pa je sledil daljši premor, ki še vedno traja,” pravi Gregor Vertačnik.
Vzrok pa je ravno v nevihtnih sistemih nad Afriko, ki so bili letos bolj severno. Ti sistemi namreč običajno povzročajo nastanek tropskih viharjev nad Atlantikom, tokrat pa so z afriške obale nad morje prišli na višji geografski širini kot po navadi. Tam je pa morje prehladno, da bi omogočalo nastanek tropskih ciklonov.
Atlantik se sicer ravno v teh dneh znova počasi “prebuja”, že v kratkem naj bi na običajnem območju med Zelenortskimi otoki in Malimi Antili nastala kar dva tropska viharja. V drugem delu sezone orkanov, ki traja vsaj do konca oktobra, pa se jih po besedah klimatologa z Arsa lahko zvrsti še kar lepo število.
Prva po zatišju pa je tropska nevihta Francine, ki je v ponedeljek nastala v Mehiškem zalivu in naj bi se po napovedih Ameriškega nacionalnega centra za orkane okrepila v orkan druge kategorije. Do četrtka naj bi najbolj prizadela zlasti severovzhodno Mehiko in obalne dele ameriških zveznih držav Teksas, Louisiana in Misisipi.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje